11. Trajnostni razvoj turizma z analizo nosilne zmogljivosti na primeru občine BovecMarjeta Kavčič, 2020, magistrsko delo Opis: V magistrskem delu je obravnavano področje trajnostnega razvoja turizma na primeru občine Bovec, ki je v zadnjih petih letih dosegala rekordno rast turističnega obiska. Posledično se je to, zlasti v poletni sezoni, odražalo z znaki preobremenjenosti destinacije na naravnem in socialnem okolju. Za ugotavljanje zmogljivosti destinacije za turizem je bila uporabljena analiza nosilne zmogljivosti, ki predstavlja instrument za lažje načrtovanje in udejanjanje trajnostnega turizma. Poleg omenjene metode sta bili za oceno socialne nosilne zmogljivosti s pomočjo anketiranja izvedeni raziskavi zadovoljstva z vplivi turizma med lokalnim prebivalstvom in obiskovalci destinacije Bovec. Presoja nosilne zmogljivosti temelji na oceni desetih relevantnih indikatorjev glede na scenarij trajnostnega razvoja turizma. Rezultati so pokazali, da sta glavna omejitvena dejavnika na tej stopnji obremenjenosti zadovoljstvo lokalnega prebivalstva in mirujoči promet, kjer je nosilna zmogljivost presežena. Štirje od desetih indikatorjev ne presegajo nosilne zmogljivosti, štirje indikatorji pa niso trajnostni. Na podlagi izvedene analize so bili prepoznani tudi drugi ključni izzivi, ki jih je potrebno nasloviti z ukrepi za povečanje nosilne zmogljivosti, kot so desezonalizacija, učinkovito upravljanje z obiskom, višanje kakovosti turističnih storitev, povečanje zadovoljstva lokalnega prebivalstva ter zagotavljanje ustrezne infrastrukture. Ključnega pomena za uspešno in učinkovito upravljanje destinacije je, da se pri nadaljnjem razvoju upoštevajo omejitve nosilne zmogljivosti destinacije ter načela trajnostnega razvoja, s čimer se bo zagotovilo optimalen in uravnotežen razvoj turizma za vse ključne deležnike v destinaciji.
Ključne besede: trajnostni turizem, turistična destinacija, nosilna zmogljivost, indikatorji
Objavljeno v DKUM: 09.11.2020; Ogledov: 1545; Prenosov: 215
 Celotno besedilo (4,00 MB) |
12. Kulturna dediščina Šentjurja kot potencial za razvoj trajnostnega turizmaAnja Jevšinek, 2020, diplomsko delo Opis: Občina Šentjur je ena izmed večjih slovenskih občin, s pestro naravno in kulturno dediščino. Le-ta pa je pomembna za razvoj trajnostnega turizma na obravnavanem območju. V teoretičnem delu naloge smo izvedli pregled obstoječe literature, kjer smo v poglavjih obdelali ključne pojme diplomskega dela. Predstavili smo občino Šentjur ter na kratko opisali obstoječo kulturno dediščino, opisali pa smo tudi obstoječo turistično ponudbo. S pomočjo SWOT analize smo v teoretičnem delu naredili primerjavo destinacij Šentjur in Solčavsko.
Zadali smo si pet temeljnih raziskovalnih vprašanj. S pomočjo metode intervjuja smo na terenu raziskovali stališča različnih deležnikov. Opravili smo šest intervjujev, ter tako dobili jasnejšo sliko stanja turizma na obravnavanem območju. S pomočjo rezultatov empiričnega dela smo kasneje zastavili vizijo, ter podali predloge in usmeritve za nadaljnji trajnostni razvoj destinacije.
Ključne besede: kulturna dediščina, trajnostni turizem, turistična destinacija, občina Šentjur
Objavljeno v DKUM: 03.11.2020; Ogledov: 1400; Prenosov: 186
Celotno besedilo (2,12 MB) |
13. Razvoj produktov narave in kulturne dediščine na območju Stične in okoliceŠpela Jerin, 2020, diplomsko delo Opis: Območje občine Ivančna Gorica je bogato z naravno in kulturno dediščino, ki je temeljna za razvoj trajnostnega turizma in turističnih produktov. V teoretičnem delu naloge smo preučili literaturo o trajnostnem in odgovornem turizmu. Predstavili smo območje Ivančne Gorice z vidika naravne in kulturne dediščine ter izvedli analizo SWOT območja. V empiričnem delu smo v obliki kvalitativne raziskave želeli ugotoviti stališča deležnikov turizma v javnem, zasebnem in neprofitnem sektorju o trajnostnem turizmu, dediščini in turističnih produktih. Z analizo podatkov smo ugotovili slab razvoj trajnostnega turizma in turističnih produktov v občini Ivančna Gorica. Ključni dejavniki slabše razvitosti so pomanjkanje organizacije in koordiniranja turizma v občini Ivančna Gorica. Razlog je tudi premajhno povezovanje deležnikov in pomanjkanje izobraženih kadrov v stroki turizma. Na podlagi pridobljenih ugotovitev in stališč smo ustvarili dva inovativna integralna turistična produkta, ki bi pripomogla k razvoju turizma na območju. Prvi turistični produkt z naslovom Doživetje dediščine v deželi kranjske čebele je namenjen starejšim parom, ki radi uživajo lokalno hrano in jih hkrati zanimata naravna in kulturna dediščina. Drugi turistični produkt z naslovom Družinsko Doživetje na Dolenjskem je namenjen mladim družinam, ki rade preživljajo aktivne in poučne počitnice.
Ključne besede: občina Ivančna Gorica, trajnostni razvoj, naravna in kulturna dediščina, turistična destinacija, turistični produkt
Objavljeno v DKUM: 02.11.2020; Ogledov: 1432; Prenosov: 263
Celotno besedilo (2,95 MB) |
14. Primerjava zadovoljstva gostov s turistično storitvijo znotraj turistične destinacijeBlaž Meglič, 2019, magistrsko delo Opis: V teoretičnem delu magistrske naloge so predstavljene definicije na temo zadovoljstva odjemalcev in storitev, kjer se posebej opredeli tudi turistične storitve in posebnosti, povezane z njimi. V praktičnem delu naloge smo se lotili analize o zadovoljstvu s turistično storitvijo Term Zreče in smučišča Rogla. Ugotovili smo, da je bilo največ gostov takšnih, ki so v preteklosti koristili storitve tako v Termah Zreče kot tudi na smučišču Rogla. Gostje zaznavajo visoko kakovost tako v Termah kot tudi na smučišču, prav tako pa so z bližnjo okolico in samo izkušnjo obiska zadovoljni. Kljub temu pa lahko še vedno najdemo nekaj elementov, ki jih je potrebno izboljšati ali spremeniti, da bi s tem lahko še uspešeje zadovoljevali želje in potrebe gostov. Ker se konkurenca v turističnih storitvah znatno povečuje, je smiselno merjenje zadovoljstva gostov, prav tako je potrebno prisluhniti njihovim željam in trenutne goste obdržati, hkrati pa poizkušati pridobiti tudi nove. Turistična destinacija Rogla-Zreče je turistično zelo privlačna, z novostmi tako v Zrečah kot tudi na Rogli pa skrbi, da poleg kakovostnih storitev nudijo še nove atrakcije, s katerimi odpirajo nove možnosti za stare in tudi nove goste.
Ključne besede: zadovoljstvo, primerjava zadovoljstva, kakovost, turizem, turistične storitve, turistična destinacija Rogla-Zreče
Objavljeno v DKUM: 22.11.2019; Ogledov: 1202; Prenosov: 229
Celotno besedilo (2,46 MB) |
15. Merjenje stopnje trajnosti v turističnih destinacijah Republike SlovenijeMarko Ogorelc, 2019, magistrsko delo Opis: Magistrsko delo je smiselno razdeljeno v dva sklopa, prvi del je teoretični, drugi pa raziskovalni. V magistskem delu smo se ukvarjali z zelo aktualnim vprašanjem, ki danes praktično obsega celotno svetovno gospodarstvo, katerega del je tudi turistična industrija. V prvem delu smo opisovali osnove trajnostnega in odgovornega razvoja in indikatorjev trajnosti. Opisali smo tudi organizacijski sistem delovanja izbrane turistične destinacije – Slovenska obala. V raziskovalnem delu pa nas je zanimalo v kolikšni meri je turizem v praksi res trajnosten in odgovoren znotraj izbrane destinacije, tako da smo v zadnjem delu izvedli raziskavo, na podlagi statističnih podatkov v izbrani destinaciji. Raziskavo smo izvedli s pomočjo mednarodno priznanih ETIS indikatorjev trajnosti. Rezultate raziskave smo analizirali in grafično predstavili. Rezultate raziskave smo potem primerjali še z rezultati raziskave, ki so jo izvedli kolegi iz Inštituta za turizem v Zagrebu, v različnih destinacijah na Hrvaški obali. V tem sklopu smo podali tudi svoje kritično mnenje, komentarje in predloge, glede na izbrano temo.
Ključne besede: trajnostni razvoj, odgovorni razvoj, ETIS indikatorji, preliminarna raziskava, turistična destinacija
Objavljeno v DKUM: 14.11.2019; Ogledov: 1531; Prenosov: 216
Celotno besedilo (1,80 MB) |
16. Izzivi trajnostnega razvoja turizma v savinjski statistični regiji : magistrsko deloVid Tratnik, 2019, magistrsko delo Opis: Z magistrskim delom smo skušali ugotoviti zadovoljstvo turističnih ponudnikov z obstoječim delovanjem trajnostne turistične ponudbe v savinjski statistični regiji. Za pridobitev podatkov smo izvedli anketiranje ponudnikov v izbranih občinah v regiji. Cilji naloge so bili opisati trenutno stanje trajnostnega razvoja, analizirati obstoječe ponudbe in oceniti, kateri ukrepi so bili smiselni za implementacijo trajnostne turistične ponudbe v regiji. V raziskavi je bilo treba dokazati smiselnost večje vključitve aktivne ponudbe pri turističnih ponudnikih. Smiselnost je bila dokazana na osnovi pozitivnih odzivov anketirancev v raziskavi o potrebi po takšni ponudbi. Proces raziskave je bil zanesljiv, saj je bil sprva izveden pregled ponudnikov, ki promovirajo trajnostni turizem ali imajo različne oblike trajnostnega turizma vključene v svojo ponudbo. Na podlagi analize rezultatov raziskave je bil osnovan kratkoročni načrt za implementacijo turističnega produkta. Predpostavljamo, da bodo rezultati raziskovanja služili predvsem upravljavcem turistične destinacije pri pripravi trajnostnih turističnih produktov v destinaciji. Na podlagi ugotovitev se bodo torej upravljavci lažje in verodostojneje odločali o snovanju turističnih produktov, ki bi jih nameravali tržiti v okviru predmetne destinacije.
Ključne besede: turistični deležniki, turistična destinacija, Savinjska statistična regija, trajnostni turizem, trajnostni razvoj.
Objavljeno v DKUM: 17.10.2019; Ogledov: 2446; Prenosov: 268
Celotno besedilo (1,99 MB) |
17. Grozd kot organizacijski model za razvoj turizma v lokalni skupnostiIztok Debevc, 2019, magistrsko delo Opis: Grozd je sodobna organizacijska oblika medsebojnega povezovanja in deluje na različnih geografskih območjih. V osnovi gre za gospodarsko omrežje, v katero se združujejo podjetja, institucije, druge oblike organizacij in posamezniki, ki želijo prek medsebojnega povezovanja in sodelovanja uresničiti svoje in skupne cilje grozda. Deležniki se združujejo v grozde z dolgoročnimi nameni. Ker vsak izmed njih prispeva znanje in izkušnje s svojega področja, imajo tako vsi večje možnosti za razvoj in napredek ter so tako bolj konkurenčni na lokalnem in globalnem trgu. V lokalni skupnosti Kranjska Gora je prišlo do interesnega združevanja nekaterih deležnikov, ki delujejo na področjih digitalnega marketinga, informacijsko-telekomunikacijske tehnologije, visoko tehnološke infrastrukture, turističnih storitev ter raziskovalne dejavnosti in izobraževanja. Ti želijo z digitalizacijo preoblikovati obstoječi turizem na območju lokalne skupnosti Kranjska Gora. Deležniki so v začetni fazi medsebojnega sodelovanja, zato nimajo vzpostavljene organizacijske oblike, na podlagi katere bi se lahko združevali. Naš namen je bil zato, da v okviru magistrskega dela oblikujemo organizacijski model grozda za razvoj turizma v lokalni skupnosti. Organizacijski model grozda za razvoj turizma v lokalni skupnosti Kranjska smo oblikovali s pomočjo teoretičnih in empiričnih spoznanj. V empiričnem delu smo naredili posnetek in analizo obstoječega stanja organiziranosti deležnikov v turizmu v lokalni skupnosti Kranjska Gora, primerjalno analizo turističnih grozdov iz tujine in oblikovali predlog organizacijskega modela turističnega grozda za lokalno skupnost Kranjska Gora. Organizacijski model grozda oblikujemo po fazah, v okviru katerih je treba določiti vizijo, poslanstvo, cilje, strategijo, organizacijsko obliko in strukturo ter način financiranja. Ugotovili smo, da je najprimernejša organizacijska oblika registriranosti gospodarsko interesno združenje, organizacijsko strukturo pa naj sestavljajo skupščina, nadzorni odbor, upravni odbor in pisarna grozda. Za financiranje grozda je najprimernejša uporaba zasebnih in javnih finančnih sredstev iz različnih virov (članarine, donacije, sponzorstva, prihodki od tržnih in drugih dejavnosti, lokalna, državna in evropska javna sredstva). Zaradi dinamičnega okolja, v katerem deluje grozd, in razvoja dejavnosti je treba preverjati in posledično prilagajati tudi organizacijsko strukturo, za kar je primeren model 7S.
Ključne besede: organizacijski model, grozd, turistična destinacija, lokalna skupnost Kranjska Gora
Objavljeno v DKUM: 16.10.2019; Ogledov: 1312; Prenosov: 148
Celotno besedilo (1,07 MB) |
18. Odgovorno in trajnostno upravljanje vinorodne dežele Posavje kot turistične destinacijeFranci Mežič, 2019, magistrsko delo Opis: Vinorodna dežela Posavje je raznovrstna v reliefnem pogledu, pestra po geološki sestavi in bogata v raznolikosti vinske ponudbe. Vinorodna dežela Posavje ima bogato naravno in kulturno dediščino, ki v povezavi z dediščino gastronomije predstavlja svojo prepoznavnost na turističnem trgu. V sklopu magistrske naloge smo obravnavali vinorodno deželo Posavje kot turistično destinacijo z razvojnim potencialom v smeri odgovornega in trajnostnega upravljanja destinacije. V teoretičnem delu magistrske naloge smo opisali nekatere pojme, ki so potrebni za razumevanje in opredelitev vsebine našega dela. Navedli smo dva primera dobrih praks delovanja vinsko-kulinaričnega turizma v vinorodni deželi Primorska in v Furlaniji-Julijski krajini v Italiji. V empiričnem delu magistrske naloge smo raziskali gostinsko-turistični sektor in vinski sektor z vidika načinov trženja lokalnih vin in kulinarike ter z vidika sodelovanja, povezovanja, upravljanja in načrtovanja vseh deležnikov v vinsko-kulinaričnem turizmu na destinaciji. Ugotovili smo, da je med deležniki v turizmu zaznati velik potencial za usklajen trajnostno odgovoren razvoj in za povezovanje različnih elementov v verigi storitev. Na podlagi pregledane literature, analize stanja in opravljene raziskave smo predvideli vizijo razvoja v smeri vinsko-kulinarične destinacije in določili štiri prioritete, ki predstavljajo odgovorni, trajnostni in inovativni razvojni potencial vinorodne dežele Posavje kot turistične destinacije.
Ključne besede: Vinorodna dežela Posavje, turistična destinacija, odgovorno in trajnostno upravljanje, vinsko-kulinarični turizem, razvojni potencial
Objavljeno v DKUM: 22.08.2019; Ogledov: 1915; Prenosov: 191
Celotno besedilo (2,41 MB) |
19. Stališča turistov glede destinacije, ki jih je prizadel terorizemLucija Suholežnik, 2017, diplomsko delo Opis: Turizem predstavlja pomembno gospodarsko dejavnost. Teroristični napadi povzročajo zmanjšanje števila turistov na določeni destinaciji, s tem pa se zmanjša tudi denarni pritok na posamezno destinacijo. Gospodarsko oz. globalno izgubo za posamezno državo, ki je bila tarča terorističnega napada, predstavlja odločitev turista, ali ostane doma ali pa izbere drugo, varno državo. Terorizem predstavlja globalno grožnjo, saj s seboj prinaša strah, uničenje, žrtve ter politične in ekonomske spremembe.
Na določeno regijo nedvomno vplivajo teroristični napadi, saj turisti velikokrat spremenijo ciljno destinacijo potovanja. Turisti se v zaostrenih varnostnih razmerah raje odločajo za destinacije, ki so bližje domu in so bolj varne. Dosedanje izkušnje kažejo, da imajo turisti slab spomin, saj takoj po umiritvi razmer zopet začnejo obiskovati destinacijo, ki je bila tarča terorističnega napada.
Na podlagi teoretičnih izhodišč smo v raziskavi, ki smo jo izvedli s pomočjo anketnega vprašalnika, preučili vpliv terorizma na turistične tokove. Poskušali smo ugotoviti, ali teroristični napadi vplivajo na prihode turistov v državo, kjer so se že zgodili napadi.
Ključne besede: terorizem, turistična destinacija, stališča, varnost v turizmu
Objavljeno v DKUM: 04.03.2019; Ogledov: 973; Prenosov: 107
Celotno besedilo (1,59 MB) |
20. Razvoj podeželskega turizma v Slovenskem PorabjuÁbel Bartakovics, 2018, diplomsko delo Opis: Turizem je zelo širok pojem, različni avtorji ga različno opredeljujejo, toda navkljub različnim definicijam velja, da je turizem pomemben del godpodarstva.
V diplomskem projektu z naslovom Razvoj podeželskega turizma v Slovenskem Porabju smo najprej predstavili pojme v povezavi s turistično destinacijo, z zelenim turizmom in s podeželskim turizmom ter z značilnostmi slovenskega Porabja in vasi Verica-Ritkarovci (po madžarsko Kétvölgy).
V nalogi smo predstavili stanje podželskega turizma v naselju Verica-Ritkarovci, ki tvori del Porabja in leži v neposredni bližini slovenske in avstrijske državne meje. S pomočjo različnih internih virov in raziskovalnega intervjuja ter anketiranja smo preverjali možnosti za razvoj turizma. Za omenjeno občino smo želeli poiskati možnosti razširitve ponudbe Kulturnega doma, namenjene turistom.
Ključne besede: podeželski turizem, zeleni turizem, turistična destinacija, Porabje, turistične kmetije
Objavljeno v DKUM: 07.01.2019; Ogledov: 1631; Prenosov: 107
Celotno besedilo (1,28 MB) |
