Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: V diplomski nalogi obravnavamo vpliv destinacijske znamke na prepoznavnost turistične destinacije. Da bi lahko razumeli vsebino pojma destinacijska znamka in turistična destinacija, v teoretičnem delu predstavimo teorijo o turističnih destinacijah, njihovih značilnostih in strateški vidik trženja destinacije. Opredelimo tudi vsebino destinacijske znamke in navedemo nekaj primerov slovenskih in mednarodnih destinacijskih znamk. V zadnjem poglavju teoretičnega dela predstavimo načine oglaševanja destinacijskih znamk in analiziramo nekaj primerov vplivov destinacijskih znamk na prepoznavnost turistične destinacije s pomočjo družbenih omrežij. V empiričnem delu sledi analiza destinacijskih znamk, ki smo jo pripravili s pomočjo anketiranja in intervjuja z go. mag. Livijo Kovač Kostantinovič iz Slovenske turistične organizacije. Intervju je poglobil razumevanje slovenske destinacijske znamke »I feel Slovenia«, kar nam je pomagalo pri primerjavi slovenske destinacijske znamke z znamko Nove Zelandije. Z anketo smo pridobili podatke o prepoznavnosti destinacijskih znamk in ugotovili, kateri kanali oglaševanja se najpogosteje uporabljajo pri izbiri turistične destinacije. Analizirali smo tudi pozicioniranje občine Hoče-Slivnica, naredili SWOT analizo za področje razvoja turizma omenjene občine in pripravili konkreten predlog za uvedbo destinacijske znamke »Hočem doživeti Hoče«, pri čemer smo navedli načine trženja s pomočjo socialnih omrežij in primere potencialnih turističnih produktov, ki bi jih lahko uvedli v Hočah.
Ključne besede: turizem, destinacijska znamka, turistična destinacija, oglaševanje, družbena omrežja
Objavljeno v DKUM: 11.11.2022; Ogledov: 817; Prenosov: 149
Celotno besedilo (2,14 MB)

Opis: V magistrskem delu je obravnavano področje trajnostnega razvoja turizma na primeru občine Bovec, ki je v zadnjih petih letih dosegala rekordno rast turističnega obiska. Posledično se je to, zlasti v poletni sezoni, odražalo z znaki preobremenjenosti destinacije na naravnem in socialnem okolju. Za ugotavljanje zmogljivosti destinacije za turizem je bila uporabljena analiza nosilne zmogljivosti, ki predstavlja instrument za lažje načrtovanje in udejanjanje trajnostnega turizma. Poleg omenjene metode sta bili za oceno socialne nosilne zmogljivosti s pomočjo anketiranja izvedeni raziskavi zadovoljstva z vplivi turizma med lokalnim prebivalstvom in obiskovalci destinacije Bovec. Presoja nosilne zmogljivosti temelji na oceni desetih relevantnih indikatorjev glede na scenarij trajnostnega razvoja turizma. Rezultati so pokazali, da sta glavna omejitvena dejavnika na tej stopnji obremenjenosti zadovoljstvo lokalnega prebivalstva in mirujoči promet, kjer je nosilna zmogljivost presežena. Štirje od desetih indikatorjev ne presegajo nosilne zmogljivosti, štirje indikatorji pa niso trajnostni. Na podlagi izvedene analize so bili prepoznani tudi drugi ključni izzivi, ki jih je potrebno nasloviti z ukrepi za povečanje nosilne zmogljivosti, kot so desezonalizacija, učinkovito upravljanje z obiskom, višanje kakovosti turističnih storitev, povečanje zadovoljstva lokalnega prebivalstva ter zagotavljanje ustrezne infrastrukture. Ključnega pomena za uspešno in učinkovito upravljanje destinacije je, da se pri nadaljnjem razvoju upoštevajo omejitve nosilne zmogljivosti destinacije ter načela trajnostnega razvoja, s čimer se bo zagotovilo optimalen in uravnotežen razvoj turizma za vse ključne deležnike v destinaciji.
Ključne besede: trajnostni turizem, turistična destinacija, nosilna zmogljivost, indikatorji
Objavljeno v DKUM: 09.11.2020; Ogledov: 1545; Prenosov: 247
Celotno besedilo (4,00 MB)

Opis: Območje občine Ivančna Gorica je bogato z naravno in kulturno dediščino, ki je temeljna za razvoj trajnostnega turizma in turističnih produktov. V teoretičnem delu naloge smo preučili literaturo o trajnostnem in odgovornem turizmu. Predstavili smo območje Ivančne Gorice z vidika naravne in kulturne dediščine ter izvedli analizo SWOT območja. V empiričnem delu smo v obliki kvalitativne raziskave želeli ugotoviti stališča deležnikov turizma v javnem, zasebnem in neprofitnem sektorju o trajnostnem turizmu, dediščini in turističnih produktih. Z analizo podatkov smo ugotovili slab razvoj trajnostnega turizma in turističnih produktov v občini Ivančna Gorica. Ključni dejavniki slabše razvitosti so pomanjkanje organizacije in koordiniranja turizma v občini Ivančna Gorica. Razlog je tudi premajhno povezovanje deležnikov in pomanjkanje izobraženih kadrov v stroki turizma. Na podlagi pridobljenih ugotovitev in stališč smo ustvarili dva inovativna integralna turistična produkta, ki bi pripomogla k razvoju turizma na območju. Prvi turistični produkt z naslovom Doživetje dediščine v deželi kranjske čebele je namenjen starejšim parom, ki radi uživajo lokalno hrano in jih hkrati zanimata naravna in kulturna dediščina. Drugi turistični produkt z naslovom Družinsko Doživetje na Dolenjskem je namenjen mladim družinam, ki rade preživljajo aktivne in poučne počitnice.
Ključne besede: občina Ivančna Gorica, trajnostni razvoj, naravna in kulturna dediščina, turistična destinacija, turistični produkt
Objavljeno v DKUM: 02.11.2020; Ogledov: 1432; Prenosov: 269
Celotno besedilo (2,95 MB)

Opis: Magistrsko delo je smiselno razdeljeno v dva sklopa, prvi del je teoretični, drugi pa raziskovalni. V magistskem delu smo se ukvarjali z zelo aktualnim vprašanjem, ki danes praktično obsega celotno svetovno gospodarstvo, katerega del je tudi turistična industrija. V prvem delu smo opisovali osnove trajnostnega in odgovornega razvoja in indikatorjev trajnosti. Opisali smo tudi organizacijski sistem delovanja izbrane turistične destinacije – Slovenska obala. V raziskovalnem delu pa nas je zanimalo v kolikšni meri je turizem v praksi res trajnosten in odgovoren znotraj izbrane destinacije, tako da smo v zadnjem delu izvedli raziskavo, na podlagi statističnih podatkov v izbrani destinaciji. Raziskavo smo izvedli s pomočjo mednarodno priznanih ETIS indikatorjev trajnosti. Rezultate raziskave smo analizirali in grafično predstavili. Rezultate raziskave smo potem primerjali še z rezultati raziskave, ki so jo izvedli kolegi iz Inštituta za turizem v Zagrebu, v različnih destinacijah na Hrvaški obali. V tem sklopu smo podali tudi svoje kritično mnenje, komentarje in predloge, glede na izbrano temo.
Ključne besede: trajnostni razvoj, odgovorni razvoj, ETIS indikatorji, preliminarna raziskava, turistična destinacija
Objavljeno v DKUM: 14.11.2019; Ogledov: 1531; Prenosov: 227
Celotno besedilo (1,80 MB)

Opis: Grozd je sodobna organizacijska oblika medsebojnega povezovanja in deluje na različnih geografskih območjih. V osnovi gre za gospodarsko omrežje, v katero se združujejo podjetja, institucije, druge oblike organizacij in posamezniki, ki želijo prek medsebojnega povezovanja in sodelovanja uresničiti svoje in skupne cilje grozda. Deležniki se združujejo v grozde z dolgoročnimi nameni. Ker vsak izmed njih prispeva znanje in izkušnje s svojega področja, imajo tako vsi večje možnosti za razvoj in napredek ter so tako bolj konkurenčni na lokalnem in globalnem trgu. V lokalni skupnosti Kranjska Gora je prišlo do interesnega združevanja nekaterih deležnikov, ki delujejo na področjih digitalnega marketinga, informacijsko-telekomunikacijske tehnologije, visoko tehnološke infrastrukture, turističnih storitev ter raziskovalne dejavnosti in izobraževanja. Ti želijo z digitalizacijo preoblikovati obstoječi turizem na območju lokalne skupnosti Kranjska Gora. Deležniki so v začetni fazi medsebojnega sodelovanja, zato nimajo vzpostavljene organizacijske oblike, na podlagi katere bi se lahko združevali. Naš namen je bil zato, da v okviru magistrskega dela oblikujemo organizacijski model grozda za razvoj turizma v lokalni skupnosti. Organizacijski model grozda za razvoj turizma v lokalni skupnosti Kranjska smo oblikovali s pomočjo teoretičnih in empiričnih spoznanj. V empiričnem delu smo naredili posnetek in analizo obstoječega stanja organiziranosti deležnikov v turizmu v lokalni skupnosti Kranjska Gora, primerjalno analizo turističnih grozdov iz tujine in oblikovali predlog organizacijskega modela turističnega grozda za lokalno skupnost Kranjska Gora. Organizacijski model grozda oblikujemo po fazah, v okviru katerih je treba določiti vizijo, poslanstvo, cilje, strategijo, organizacijsko obliko in strukturo ter način financiranja. Ugotovili smo, da je najprimernejša organizacijska oblika registriranosti gospodarsko interesno združenje, organizacijsko strukturo pa naj sestavljajo skupščina, nadzorni odbor, upravni odbor in pisarna grozda. Za financiranje grozda je najprimernejša uporaba zasebnih in javnih finančnih sredstev iz različnih virov (članarine, donacije, sponzorstva, prihodki od tržnih in drugih dejavnosti, lokalna, državna in evropska javna sredstva). Zaradi dinamičnega okolja, v katerem deluje grozd, in razvoja dejavnosti je treba preverjati in posledično prilagajati tudi organizacijsko strukturo, za kar je primeren model 7S.
Ključne besede: organizacijski model, grozd, turistična destinacija, lokalna skupnost Kranjska Gora
Objavljeno v DKUM: 16.10.2019; Ogledov: 1312; Prenosov: 156
Celotno besedilo (1,07 MB)