| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 56
Na začetekNa prejšnjo stran123456Na naslednjo stranNa konec
1.
Sprejemne turistične agencije : vloga pri butičnosti ponudbe
Ilona Stermecki, Tanja Lešnik Štuhec, 2023, samostojni znanstveni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji

Opis: Poglavje opredeljuje prepoznavnost turističnih destinacij, ki je večinoma odvisna od celovito povezane, enovito kakovostne in predvsem dobro marketinško komunicirane doživljajsko naravnane personalizirane ponudbe – storitvenega portfolia, ki temelji na zaupanju med deležniki. S skupno promocijo, trženjem, prodajo in logistiko dosegajo povezani partnerji po vrednostni verigi prepoznavnost na turističnem zemljevidu ter uresničujejo obljubljeno zgodbo destinacije, ki temelji na naravi in kulturni dediščini, etnoloških posebnostih in značilni kulinariki. Turistične destinacijske organizacije in vhodne/sprejemne ali destinacijske turistične agencije so v nenehnem stiku z organizatorji potovanj in pomembno vplivajo na proces odločanja pri nakupu turističnih produktov. Prav sprejemne oziroma servisne potovalne agencije, na katere se osredotočamo v tem poglavju, so v neposrednem stiku z gosti od trenutka, ko ti prispejo na destinacijo, v vseh fazah njihovega bivanja v destinaciji, pa tudi v času odhoda in po njem. S specializiranimi aktivnostmi vplivajo na dobro počutje, uresničevanje in preseganje pričakovanj obiskovalcev ter s tem spodbujajo prodajo na destinaciji. Slovenija se je usmerila v zeleno zgodbo in butična doživetja, ki jih ponujajo specializirane agencije. Proučitev turističnih agencij je pokazala, da je še veliko prostora za nadgradnjo personaliziranih butičnih zgodb, ki bi pritegnile in zadovoljile pričakovanja gostov, ki so zanje pripravljeni nameniti čas in denar.
Ključne besede: turistična destinacija, management destinacije, vhodna/sprejemna turistična agencija, mreženje, destinacijski produkti
Objavljeno v DKUM: 05.10.2023; Ogledov: 144; Prenosov: 11
.pdf Celotno besedilo (29,07 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

2.
Gastronomski turizem : vloga v trajnostnem razvoju destinacije
Saša Poljak Istenič, Mojca Polak, 2023, samostojni znanstveni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji

Opis: Gastronomski turizem postaja pomembna usmeritev slovenskega turizma tudi zaradi razvojnih potencialov Slovenije kot turistične destinacije. Enako skrb zahteva oblikovanje luksuznih doživetij. Pri tem so potrebne usmeritve v inovativno vrednotenje vseh ravni gastronomije za doseganje rasti dodane vrednosti. Za to bo treba upoštevati različne dejavnike, ki bodo usklajeno prispevali k trajnostnemu razvoju gastronomskega turizma, kot je bilo začrtano v kandidaturi Slovenije za evropsko gastronomsko regijo 2021.
Ključne besede: gastronomski turizem, motivi, gastronomsko doživetje, trajnostni razvoj, turistična destinacija
Objavljeno v DKUM: 05.10.2023; Ogledov: 270; Prenosov: 17
.pdf Celotno besedilo (29,07 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

3.
Aktualni trendi v digitalizaciji : izzivi in priložnosti za destinacijski marketing
Maja Turnšek, Tjaša Alegro, 2023, samostojni znanstveni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji

Opis: Destinacijski marketing je v zadnjih dveh desetletjih doživel pravo preobrazbo zaradi razvoja interneta in sodobne IKT tehnologije. To je označeno z globalno koncentracijo moči digitalnih platform in spremembami, ki sledijo družbenoekonomskim krizam v zadnjih dveh desetletjih. Osrednji del komuniciranja turističnih destinacij oziroma DMO-jev danes poteka prek uradnih spletnih strani in družbenih omrežij, kot so YouTube, Facebook, Instagram in v zadnjih letih Tik Tok. Prav tako je s pojavom pandemije COVIDA-19 veliko DMO-jev razširilo svojo promocijo tudi z virtualnimi vsebinami, in sicer s 360-stopinjski posnetki destinacij, znamenitosti, muzejev, z VR ogledi, s pomočjo VR očal in z AR mobilnimi aplikacijami. V marketinških kampanjah so v tem času nagovarjali goste, naj spoznavajo lastno državo oziroma da so varna destinacija, in jih vabili k obisku. Uporaba novih tehnologij, ki se uporabljajo tudi v promocijske namene, je ključnega pomena za ohranjanje konkurenčnosti destinacij na trgu. Digitalizacija je prinesla številne nove priložnosti, poleg tega pa tudi izzive pri vključevanju novih tehnologij v promocijo destinacij.
Ključne besede: destinacijski marketing, digitalizacija, VR, platformna ekonomija, turistična destinacija
Objavljeno v DKUM: 05.10.2023; Ogledov: 219; Prenosov: 30
.pdf Celotno besedilo (29,07 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

4.
Organiziranost slovenskega turizma
Marjetka Rangus, 2023, samostojni znanstveni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji

Opis: V prispevku obravnavamo vprašanje organiziranosti turističnega sistema v luči načrtovanja turizma in upravljanja destinacije. Z vidika teorije vključevanja deležnikov turistično destinacijo razumemo kot kompleksen sistem, znotraj katerega deluje množica različnih akterjev, z raznolikimi interesi, atributi in močjo, ki za učinkovito delovanje destinacije usklajujejo svoje interese in se pogajajo za končne dogovore. Kompleksnost turističnega sistema narekuje sistemsko organiziranost na več ravneh, pri čemer je pomembno komunikacijo zagotavljati v horizontalni in tudi v vertikalni smeri. V prispevku pokažemo proces razvoja aktualne organiziranosti celostnega turističnega sistema na ravni destinacije Slovenije skozi strateške odločitve na področju turizma in kritično ovrednotimo trenutno stanje. Na podlagi primerov dobrih praks podamo izhodišča za nadaljnje razmisleke o konsolidaciji organiziranosti slovenskega turističnega sistema.
Ključne besede: turistični sistem, deležniki, turistična destinacija, vključevanje deležnikov, organiziranost turizma
Objavljeno v DKUM: 05.10.2023; Ogledov: 151; Prenosov: 20
.pdf Celotno besedilo (29,07 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

5.
Mreženje : zagotavljanje dodane vrednosti destinacije
Tanja Lešnik Štuhec, 2023, samostojni znanstveni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji

Opis: Trajnostni in odgovorni turizem sta vsestranska instrumenta dolgoročnega razvoja. Temeljita na proaktivnem načrtovanju in celovitem upravljanju turističnih vrednostnih verig v zeleni pametni destinaciji. Kakovostna celostna ponudba medsektorsko povezanih pristnih butičnih doživetij ter njena učinkovita in ciljana promocija, trženje in prodaja vplivajo na motivacijo, interes in rast turističnega povpraševanja in potrošnje. Večja potrošnja je povezana z večjim prihodkom destinacije in s povečanjem deleža lokalno oziroma regionalno dodane vrednosti po celoviti verigi turistične ponudbe. Pristop zahteva širok nabor razvojnega interveniranja skozi raznotere projekte povezanih deležnikov, kar sledi strateško načrtovani sliki prihodnosti od spodaj navzgor in od zgodaj navzdol. Mreženje v procesu ustvarjanja vrednosti za oblikovanje, trženje, prodajo in evalviranje avtentičnih zelenih doživetij ima izjemne sinergične in multiplikativne učinke ter moč razpršitve prihodka. S tem se dodaja vrednost po celotni verigi, tudi izven turistične dejavnosti. Tako nastajajo turistični produkti – vodena doživetja, ki certificirana s teritorialnimi kolektivnimi blagovnimi znamkami, vzpostavljenimi po modelu Izvorno slovensko, zagotavljajo visoko kakovost in dodano vrednost destinacije.
Ključne besede: mreženje, turistična destinacija, verige vrednosti, dodana vrednost, avtentična butična doživetja, teritorialna kolektivna blagovna znamka
Objavljeno v DKUM: 04.10.2023; Ogledov: 260; Prenosov: 6
.pdf Celotno besedilo (29,07 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

6.
Turistične destinacijske organizacije : gonila povezanega kreativnega zelenega razvoja in trženja
2023, zbornik

Opis: Monografijo z naslovom ' TURISTIČNE DESTINACIJSKE ORGANIZACIJE: gonila povezanega kreativnega zelenega razvoja in trženja' sestavljajo štirje znanstveni tematski sklopi namenjeni turističnim delavcem v javnem in zasebnem sektorju, študentom turizma in hotelirstva ter predstavnikom civilne družbe. 40 avtorjev se je v diskurzih osredotočilo na: (i) trajnostno upravljanje turističnih destinacij, ponudnikov in doživetij skozi dodajanje lokalne vrednosti, kot tudi na varnost v turizmu in načrtovano upravljanje kriznih situacij; (ii) digitalizacijo v turizmu za potrebe upravljanja in trženja deležnikov povezanih v destinacije; (iii) elemente destinacij skozi: kreativno ponudbo v naravi, kulturno dediščino, arhitekturne posebnosti, gastronomski turizem, nastanitve na turističnih kmetijah, vlogo sprejemnih turističnih agencij in turističnih vodnikov za nepozabna doživetja; ter (iv) nosilne produkte slovenskega turizma: aktivni turizem v naravi; valorizacija kulturne dediščine; velneške in zdravstvene storitve; prireditve in poslovna srečanja; gastronomska doživetja in vinske destinacije. Proučevane vsebine so lahko odlična popotnica za jasno pozicioniranje slovenskih turističnih destinacij na močno konkurenčnem zelenem turističnem zemljevidu Evrope.
Ključne besede: destinacija, turistična destinacijska organizacija, destinacijski management in marketing, trajnosten in družbeno odgovoren turizem, turistični sistem, turistična ponudba, turistično povpraševanje, varstvo narave, krajina, interpretacija, kulturna dediščina, arhitektura, krajina, valorizacija, gastronomski turizem, turistične nastanitve, turistična kmetija, sprejemna turistična agencija, turistični vodnik, vodeno doživetje
Objavljeno v DKUM: 13.01.2023; Ogledov: 742; Prenosov: 187
.pdf Celotno besedilo (29,07 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...
Gradivo je zbirka in zajema 17 gradiv!

7.
Glamping kot priložnost za razvoj visokokakovostnega turizma
Patricija Štruc, 2022, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo obravnavali eno izmed sodobnih oblik turizma, ki je v zadnjih letih doživela velik porast, glamping. Glamping je kombinacija kampiranja in luksuza ter predstavlja alternativo množičnemu turizmu. Raziskovali smo potencial razvoja tovrstne turistične ponudbe, ki uspeva tudi v Sloveniji ter predstavlja enega izmed stebrov slovenskega zelenega in trajnostno naravnanega turizma ter visokokakovostnih storitev in doživetij. V diplomskem delu smo obravnavali tudi pojma kakovost in konkurenčnost destinacije, opisali glamping ponudbo v Sloveniji in analizirali rezultate ankete o potencialu, ki ga ima glamping v Sloveniji za razvoj visokokakovostne turistične ponudbe
Ključne besede: glamping, turizem, turistična destinacija, visokokakovostni turizem
Objavljeno v DKUM: 05.01.2023; Ogledov: 514; Prenosov: 100
.pdf Celotno besedilo (1,36 MB)

8.
Vpliv destinacijske znamke na prepoznavnost turistične destinacije
Matias Osojnik, 2022, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi obravnavamo vpliv destinacijske znamke na prepoznavnost turistične destinacije. Da bi lahko razumeli vsebino pojma destinacijska znamka in turistična destinacija, v teoretičnem delu predstavimo teorijo o turističnih destinacijah, njihovih značilnostih in strateški vidik trženja destinacije. Opredelimo tudi vsebino destinacijske znamke in navedemo nekaj primerov slovenskih in mednarodnih destinacijskih znamk. V zadnjem poglavju teoretičnega dela predstavimo načine oglaševanja destinacijskih znamk in analiziramo nekaj primerov vplivov destinacijskih znamk na prepoznavnost turistične destinacije s pomočjo družbenih omrežij. V empiričnem delu sledi analiza destinacijskih znamk, ki smo jo pripravili s pomočjo anketiranja in intervjuja z go. mag. Livijo Kovač Kostantinovič iz Slovenske turistične organizacije. Intervju je poglobil razumevanje slovenske destinacijske znamke »I feel Slovenia«, kar nam je pomagalo pri primerjavi slovenske destinacijske znamke z znamko Nove Zelandije. Z anketo smo pridobili podatke o prepoznavnosti destinacijskih znamk in ugotovili, kateri kanali oglaševanja se najpogosteje uporabljajo pri izbiri turistične destinacije. Analizirali smo tudi pozicioniranje občine Hoče-Slivnica, naredili SWOT analizo za področje razvoja turizma omenjene občine in pripravili konkreten predlog za uvedbo destinacijske znamke »Hočem doživeti Hoče«, pri čemer smo navedli načine trženja s pomočjo socialnih omrežij in primere potencialnih turističnih produktov, ki bi jih lahko uvedli v Hočah.
Ključne besede: turizem, destinacijska znamka, turistična destinacija, oglaševanje, družbena omrežja
Objavljeno v DKUM: 11.11.2022; Ogledov: 632; Prenosov: 106
.pdf Celotno besedilo (2,14 MB)

9.
Analiza turistične ponudbe občine Slovenska Bistrica s poudarkom na športnem turizmu : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija
Arinna Marin, 2021, diplomsko delo

Opis: Ljudje se vedno bolj zavedajo pomembnosti telesne aktivnosti, ki pripomore k boljšemu fizičnemu in psihičnemu počutju. Prav zaradi tega je vedno več povpraševanja za dodatno športno ponudbo na turističnih destinacijah. V diplomski nalogi smo raziskovali športnoturistično ponudbo v občini Slovenska Bistrica. Ugotovili smo, da je športni turizem v občini Slovenska Bistrica že dobro razvit, vendar ima še veliko prostora za izboljšave. Prišli smo do spoznanja, da sta najbolj razviti obliki športnega turizma v občini Slovenska Bistrica pohodništvo in kolesarjenje. Menimo, da Občina Slovenska Bistrica v omenjeni športni obliki vloži največ športnoturističnega kapitala. Namen naše diplomske naloge je bil izdelati predloge za nadaljnje izboljšave športnoturistične ponudbe v občini Slovenska Bistrica. Po našem mnenju bi se lahko za boljše razvit športni turizem organizirali različni pohodniški in kolesarski dogodki, ki bi spodbujali k večji obiskanosti občine Slovenska Bistrica. Menimo, da bi se morali športni in turistični akterji bolje medsebojno povezovati ter na takšen način izboljšati turistično ponudbo z dodatnimi športnimi aktivnostmi. Ustvarili smo tudi analizo PSPN, ki temelji na prednostih, slabostih, priložnostih in nevarnostih športnega turizma v občini Slovenska Bistrica.
Ključne besede: športni turizem, občina Slovenska Bistrica, turistična destinacija, šport
Objavljeno v DKUM: 27.12.2021; Ogledov: 868; Prenosov: 149
.pdf Celotno besedilo (1,35 MB)

10.
Trajnostni razvoj turizma z analizo nosilne zmogljivosti na primeru občine Bovec
Marjeta Kavčič, 2020, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu je obravnavano področje trajnostnega razvoja turizma na primeru občine Bovec, ki je v zadnjih petih letih dosegala rekordno rast turističnega obiska. Posledično se je to, zlasti v poletni sezoni, odražalo z znaki preobremenjenosti destinacije na naravnem in socialnem okolju. Za ugotavljanje zmogljivosti destinacije za turizem je bila uporabljena analiza nosilne zmogljivosti, ki predstavlja instrument za lažje načrtovanje in udejanjanje trajnostnega turizma. Poleg omenjene metode sta bili za oceno socialne nosilne zmogljivosti s pomočjo anketiranja izvedeni raziskavi zadovoljstva z vplivi turizma med lokalnim prebivalstvom in obiskovalci destinacije Bovec. Presoja nosilne zmogljivosti temelji na oceni desetih relevantnih indikatorjev glede na scenarij trajnostnega razvoja turizma. Rezultati so pokazali, da sta glavna omejitvena dejavnika na tej stopnji obremenjenosti zadovoljstvo lokalnega prebivalstva in mirujoči promet, kjer je nosilna zmogljivost presežena. Štirje od desetih indikatorjev ne presegajo nosilne zmogljivosti, štirje indikatorji pa niso trajnostni. Na podlagi izvedene analize so bili prepoznani tudi drugi ključni izzivi, ki jih je potrebno nasloviti z ukrepi za povečanje nosilne zmogljivosti, kot so desezonalizacija, učinkovito upravljanje z obiskom, višanje kakovosti turističnih storitev, povečanje zadovoljstva lokalnega prebivalstva ter zagotavljanje ustrezne infrastrukture. Ključnega pomena za uspešno in učinkovito upravljanje destinacije je, da se pri nadaljnjem razvoju upoštevajo omejitve nosilne zmogljivosti destinacije ter načela trajnostnega razvoja, s čimer se bo zagotovilo optimalen in uravnotežen razvoj turizma za vse ključne deležnike v destinaciji.
Ključne besede: trajnostni turizem, turistična destinacija, nosilna zmogljivost, indikatorji
Objavljeno v DKUM: 09.11.2020; Ogledov: 1259; Prenosov: 176
.pdf Celotno besedilo (4,00 MB)

Iskanje izvedeno v 0.33 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici