| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 12
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
Prenosni pojavi v zračni reži elektromotorja : magistrsko delo
Aljaž Beras, 2023, magistrsko delo

Opis: V magistrski nalogi sta obravnavana modeliranje in numerična analiza zračne reže elektromotorja. Za numerično modeliranje dvofaznega toka zrak-olje je uporabljena računalniška dinamika tekočin na poenostavljenem geometrijskem modelu zračne reže. Razlog za analizo sta simulacija kompleksnega tokovnega polja v zračni reži in pojav Taylorjevih vrtincev v dvofaznem toku. Na tokovno polje v zračni reži imajo močan vpliv robni pogoji okolice, ki s tlačno razliko v zračni reži pomembno vplivajo na povprečno gostoto in izgube v zračni reži. Na 30-stopinjskem izseku celotnega geometrijskega modela smo uspešno modelirali Taylorjeve vrtince in dobili ustrezne strižne napetosti.
Ključne besede: Zračna reža elektromotorja, večfazni tok, turbulentni tok, mehanika tekočin, numerična simulacija
Objavljeno v DKUM: 30.11.2023; Ogledov: 469; Prenosov: 49
.pdf Celotno besedilo (3,59 MB)

2.
Numerična analiza vpliva turbulentnega toka na obnašanje alg
Urška Žibert, 2017, magistrsko delo

Opis: O obnašanju alg v turbulentnem toku še ni bilo narejenih veliko raziskav, vendar ima njihovo proučevanje vedno večji pomen zaradi škodljivosti cvetenj na okolje. Pričujoča raziskava je bila usmerjena v raziskavo obnašanja alg v turbulentnem toku in kvantifikacijo rezultatov s statističnimi orodji. Uporabljena metoda dela je bila numerični model Vreteno DNS, ki se je do sedaj uporabljal le za nežive delce. Za posamezne primere simulacije sta bili izbrani algi Microcystis flos-aquae in Planktothrix rubescens. Obravnavali smo tri primere: posamezne celice okroglih alg Microcystis flos-aquae, kolonije po 100 celic alg Microcystis flos-aquae in paličaste alge Planktothrix rubescens. Alge so bile modelirane kot togi delci s sferično obliko oziroma aproksimirane z elipsoidom. Alge smo modelirali v turbulentnem toku v kanalu, kjer je bilo strižno Reynoldsovo število 〖Re〗_τ = 150, ki se nanaša na polovično višino h in strižno hitrost u_τ. Strižna hitrost u_τ, ki temelji na povprečni strižni napetosti na steni in gostoti tekočine, je bila enaka 0,505 m/s. Polovična višina h pa je znašala 0,3 mm. Predstavljeni rezultati so na prvi pogled pri vseh treh primerih zelo podobni. Najbolj očitna podobnost med njimi je zadrževanje ob robovih kanala. Alge v sredini toka imajo najvišje hitrosti, če gledamo globinsko-hitrostne profile primerov. Hitrostni profili alg so precej podobni. Največ alg ima v vseh treh primerih hitrosti med 15 in 18 m/s. Rezultati, ki so med seboj tako podobni, dajejo slutiti, da pri algah bolj kot velikost in oblika na razporeditev v toku vpliva gostota, ki ima pri algah vrednosti, ki se med seboj ne razlikujejo veliko. Do večjih razlik med primeri bi lahko prišlo tudi pri povečanju Re-števila, kar pomeni bolj turbulentni tok, ki bi imel večji vpliv na alge.
Ključne besede: matematično-fizikalni model, Vreteno DNS, alge, turbulentni tok
Objavljeno v DKUM: 23.03.2017; Ogledov: 1732; Prenosov: 139
.pdf Celotno besedilo (3,09 MB)

3.
Numerična simulacija s tokom gnane kinetične turbine
Bojan Smogavec, 2015, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo obravnava časovno odvisno numerično simulacijo s tokom gnane hidrokinetične turbine. V diplomskem delu je izdelana numerična simulacija, kje se na podlagi predpisanega toka vode vzpostavi vrtenje rotorja hidrokinetične turbine. Znotraj dela sta bili izvedeni dve numerični simulaciji za različna pretoka vode in medsebojna primerjava obeh. Rezultati primerjave vrtilne hitrosti, navora na turbino in moči kažejo na konsistentnost rezultatov glede na različno podane robne pogoje obeh numeričnih simulacij. S pomočjo takih numeričnih simulacij lahko zelo učinkovito ugotavljamo odziv turbin na različne pogoje tokovnega polja reke in določamo, kako izboljšati karakteristike turbine na podlagi sprememb geometrije same turbine, kar je cenovno in časovno manj potratno, kot bi bila izvedba eksperimenta.
Ključne besede: računalniška dinamika tekočin, hidrokinetična turbina, turbulentni tok, s tokom gnana turbina
Objavljeno v DKUM: 14.12.2015; Ogledov: 1529; Prenosov: 131
.pdf Celotno besedilo (1,57 MB)

4.
Simulacija turbulentnega toka s hibridnim LES/URANS turbulentnim modelom z uporabo metode robnih elementov
Primož Kocutar, 2014, doktorska disertacija

Opis: V doktorski disertaciji se posvečamo razvoju hibridnega LES/URANS turbulentnega modela na osnovi metode robnih elementov (MRE) za simulacijo turbulentnega toka tekočine. Za izračun toka tekočine rešujemo sistem Navier-Stokesovih enačb zapisan v hitrostno-vrtinčni formulaciji. Sistem enačb je sestavljen iz enačb kinematike vrtinčnega polja na robu in hitrostnega polja v območju, enačbe kinetike vrtinčnosti polja, energijske enačbe, ter prenosne enačbe turbulentne kinetične energije za izračun turbulentnih modelov. Za enačbo kinematike smo uporabili nefizikalno časovno shemo. Uporabili smo spojen LES/URANS hibridni turbulentni model, kjer je vmesna površina med LES in URANS območje določena s fizikalno veličino, ter je dinamično določena tekom simulacije. Za preklopni kriterij med LES in URANS območjem smo uporabili Reynoldsovo število določeno s turbulentno kinetično energijo, ter Reynoldsovo število določeno s skupno turbulentno kinetično energijo. Glavna značilnost spojenih hibridnih modelov je, da za izračun toka uporabljajo en set vodilnih enačb. LES in URANS model sta v povezavi s preklopnim kriterijem spojena v prenosni enačbi turbulentne kinetične energije. V odvisnosti od karakteristike toka, ter preklopnega kriterija, za določeno območje uporabimo pod-mrežno ali URANS efektivno viskoznost. Pod-mrežna ali URANS viskoznost je nadaljnje uporabljena v prenosni enačbi turbulentne kinetične energije, ter v vodilnih enačbah za izračun toka tekočine. V hibridnem LES/URANS turbulentnem modelu je LES model uporabljen za vrtince z največ energije, torej velike vrtince, ter URANS model za obstensko območje. Za LES in URANS model smo uporabili modela, ki temeljita na turbulentni kinetični energiji, pri čemer smo za URANS model izbrali eno-enačbeni model razvit za obstenska območja. Numerični algoritem smo najprej validirali na testnih primerih. Za validacijo vodilnih enačb toka tekočine smo uporabili testni primer direktne numerične simulacije toka v gnani kotanji, ter za validacijo energijske enačbe direktno numerično simulacijo toka naravne konvekcije pri nižjih Rayleighevih številih. Po uspešni validaciji z uporabo direktne numerične simulacije, smo razvit LES/URANS hibridni turbulentni model testirali na turbulentnem toku naravne konvekcije v kvadratni kotanji, s čimer smo potrdili pravilnost delovanja hibridnega modela.
Ključne besede: metoda robnih elementov, hibridni LES-RANS model, prenos toplote, turbulentni tok, hitrostno vrtinčen zapis, računalniška dinamika tekočin, naravna konvekcija
Objavljeno v DKUM: 11.12.2014; Ogledov: 2898; Prenosov: 338
.pdf Celotno besedilo (26,97 MB)

5.
Hidravlične izgube v razdelilnikih - Primerjava vnaprej določenih konfiguracij
Andrej Drajzibner, 2014, delo diplomskega projekta/projektno delo

Opis: V okviru projektne naloge smo raziskovali, v katerem cevnem sistemu pri hidroelektrarnah prihaja do najmanjših izgub. Voda iz zbiralnikov, ki na koncu vsake cevi poganja turbino, je pogosto razdeljena s pomočjo različnih oblik razdelilnikov na individualne turbine tako, da pride do minimalnih izgub. Za realizacijo te naloge so bili podani robni pogoji in določene konfiguracije cevnih sistemov. Hidravlične izgube, podrobneje lokalne izgube razdelilnikov, se določajo s pomočjo preizkusov, zato smo uporabili podatke iz predhodno izdelanih preizkusov.
Ključne besede: lokalne izgube, razdelilnik, turbine, laminarni, turbulentni tok, energijske izgub
Objavljeno v DKUM: 09.09.2014; Ogledov: 1864; Prenosov: 231
.pdf Celotno besedilo (3,05 MB)

6.
Vpliv različnih gostot in topologij mrež na izračunane karakteristike procesov zgorevanja pri GDI motorju
Uroš Pešaković, 2013, magistrsko delo

Opis: Avtomobilska industrija se dandanes sooča z vedno večjimi izzivi, razvojni cikel bencinskega motorja pa mora biti zaključen v izredno kratkem časovnem obdobju. Ugoditi okoljskim predpisom je le eden izmed poglavitnih izzivov, s katerimi so soočeni inženirji. Vsem zahtevam trga je v izjemno kratkem času možno ugoditi le izključno z pomočjo uporabe numeričnimi simulacij (RDT). V ta namen se uporabljajo programska orodja, ki omogočajo izdelavo računskih mrež zgorevalne komore, pri čemer je uporabniku ponujena možnost odločitve med dvema različnima topologijama. Izvedena je bila primerjava rezultatov pridobljenih z računsko mrežo izdelano s pomočjo avtomatiziranega postopka znotraj programa Fire FAME Engine Plus ter strukturirano računsko mrežo izdelano s programom Fire ESE Engine. Glede na pridobljene rezultate različnih topologij in gostot mrež ter debeline in števila dodeljenih plasti za popis razmer tik ob steni, so bila podana priporočila za nadaljnjo delo pri izdelavi tovrstnih računskih mrež.
Ključne besede: čunalniška dinamika tekočin, bencinski motor GDI, emisije CO2, evropski emisijski standard, sistem za dobavo goriva, zidna funkcija, turbulentni model, večfazni tok, zgorevanje, diskretizacija domene, strukturirana računska mreža
Objavljeno v DKUM: 12.12.2013; Ogledov: 1875; Prenosov: 235
.pdf Celotno besedilo (5,23 MB)

7.
Numerična analiza tokovnih in toplotnih razmer pri zaviranju zavornega diska
Špela Brglez, 2013, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu smo preučevali tokovne in toplotne razmere pri zaviranju v zavornem disku in njegovi okolici. Pri zaviranju avtomobilski zavorni sistem pretvarja kinetično energijo celotnega avtomobila v toploto, katere večji del se kopiči v diskih, z njihove površine pa se širi v okolico s pomočjo konvekcije in sevanja. Razmere pri zaviranju na posebnem testu proizvajalca diskov smo simulirali s pomočjo računalniške dinamike tekočin. Uporabili smo programski paket Ansys CFX. Vse začetne predpostavke in poenostavitve smo skozi izdelavo magistrskega dela ovrednotili in skušali zmanjšati njihov vpliv na končne rezultate. Pri raziskavi nas je zanimalo tokovno polje, predvsem potrebna velikost računskega območja in gostota numerične mreže, ustrezen turbulentni model ter robni pogoji in vpliv časovne odvisnosti modela. Izkazalo se je, da je najprimernejše čim večje računsko območje, gostota mreže mora biti največja tik ob disku, ustrezen turbulentni model je SST (transport strižnih napetosti), robni pogoj odprtina, glede na opazovano geometrijo pa izbira časovno odvisnega modela ni smotrna. Glede temperaturnega polja smo se spraševali o ustreznosti uporabe časovno odvisnega oziroma neodvisnega tokovnega polja, o vključevanju sevanja v model, o temperaturni odvisnosti materialnih lastnosti in o primernem načinu predpisovanja izvora toplote ter vrtilne frekvence diska. Ugotovili smo, da je tudi pri temperaturnem polju za prve ocene dovolj natančen preračun s stacionarnim tokovnim poljem, v model pa je potrebno vključiti tako sevanje kot tudi temperaturno odvisne materialne lastnosti diska in zraka. Izvor toplote mora biti predpisan časovno odvisno, zmanjševanje vrtilne frekvence diska pa vpliva predvsem na temperaturno polje v zraku.
Ključne besede: numerične simulacije, parametrična analiza, tokovno polje, prenos toplote, nestacionarni izračun, turbulentni modeli
Objavljeno v DKUM: 27.02.2013; Ogledov: 2454; Prenosov: 360
.pdf Celotno besedilo (4,36 MB)

8.
NUMERIČNA SIMULACIJA OHLAJANJA ULITKA
Mitja Ivančič, 2012, diplomsko delo

Opis: Diplomska naloga predstavlja numerični izračun ohlajanja ulitka. Analiza je bila narejena s programskim paketom ANSYS CFX – 13.0. Izračunali sta se dve stanji, in sicer časovno neodvisno ter časovno odvisno stanje. Za hladilni medij se je uporabil zrak. Namen je bil teoretično in s pomočjo numerične simulacije izračunati potreben čas za ohlajanje ulitka. Rezultati pokažejo, da analitični izračun poda pregrobo oceno potrebnega časa ohlajanja ulitka. Časovno odvisna numerična simulacija pokaže, da je čas ohlajanja daljši od izračunanega. Ugotovimo, da se volumen ulitka ohlaja enakomerno, in ne opazimo kritičnih točk.
Ključne besede: prenos toplote, ohlajanje, turbulentni modeli, numerična simulacija
Objavljeno v DKUM: 15.11.2012; Ogledov: 2129; Prenosov: 180
.pdf Celotno besedilo (3,06 MB)

9.
Nestacionarni tok tekočine v cevi z loputo
Aleš Weiss, 2012, specialistično delo

Opis: V pričujoči specialistični nalogi smo s pomočjo računalniškega programa na osnovi računalniške dinamike tekočin izvedli stacionarno in nestacionarno analizo tokovnih razmer geometrijskega modela razcepne cevi z loputo. Za geometrijski model je izdelana ustrezna mreža (diskretizacija modela) ter definirani so robni pogoji v zaključku naloge pa je podana ocena rezultatov ter vpliv turbulentnega toka v cevi za loputo. Računalniška simulacija je izvedena s programskim orodjem ANSYS CFD.
Ključne besede: turbulentni tok, CFD Računalniška dinamika tekočin, numerično modeliranje toka tekočin
Objavljeno v DKUM: 09.10.2012; Ogledov: 2436; Prenosov: 213
.pdf Celotno besedilo (3,62 MB)

10.
Modeliranje turbulentega toka v porozni snovi
Janja Kramer Stajnko, Renata Jecl, Leopold Škerget, 2009, objavljeni znanstveni prispevek na konferenci

Opis: V prispevku je predstavljen pristop k modeliranju turbulentnega toka v porozni snovi. Matematični model temelji na uporabi klasičnih Navier-Stokesovih enačb za čisto tekočino, ki so v osnovi zapisane na mikroskopskem nivoju. V primeru obravnavanja turbulence v porozni snovi je potrebno posebej modelirati turbulenco (časovno nihanje spremenljivk) ter transportne pojave v porozni snovi (prostorsko spreminjanje). Vodilne enačbe se tako časovno in prostorsko povprečijo, pri čemer se izkaže, da različen vrstni red povprečenja vodi do drugačnih modelov. Za numerično reševanje tovrstnih problemov bo uporabljena Robno Območna Integralska Metoda (ROIM) zato so predstavljene njene osnovne značilnosti.
Ključne besede: porozna snov, turbulentni tok, Navier-Stokesove enačbe, turbulence, robno območna integralska metoda
Objavljeno v DKUM: 31.05.2012; Ogledov: 2184; Prenosov: 78
URL Povezava na celotno besedilo

Iskanje izvedeno v 0.21 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici