| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 5 / 5
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
ODNOS DIJAKOV DO SLOVENSKEGA JEZIKA
Iris Taferner, 2013, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo skupaj tvorita teoretični in empirični del. V teoretičnem delu obravnavamo pomen slovenskega jezika in pišemo o zgodovinskih dejstvih, ki pričajo o izvoru in razvoju slovenščine. Diplomsko delo temelji na proučevanju odnosa dijakov do maternega jezika, njihovem zanimanju za domač jezik, hkrati pa je poudarek tudi na tem, kakšno vlogo ima slovenščina v smislu narodne identitete, kot tudi, ali slovenščina med srednješolci velja za priljubljen učni predmet ali ne. V raziskavi smo se dotaknili tudi problematike vplivanja drugih kultur, torej kakšne poglede imajo dijaki na slovenski jezik v primerjavi s tujimi jeziki. Empirični del smo predstavili z grafičnimi in s tabelaričnimi prikazi rezultatov, pridobljenih s pomočjo anketnega vprašalnika, ki nam je razkril, da se dijaki zavedajo pomena maternega jezika. Naš vzorec so bili dijaki prvih in četrtih letnikov izobraževalnega programa gimnazija, farmacevtski tehnik in kemijski tehnik. Raziskava je razkrila mnenje srednješolcev o tem, kako doživljajo slovenski jezik, v kolikšni meri poznajo in spoštujejo njegovo zgodovino ter cenijo njegovo veljavo. Pokazala se je jezikovna ozaveščenost, ki teži k ohranitvi narodne zavednosti še danes, kajti slovenščina si je izborila svoje mesto tudi pri dijakih, pa čeprav njena priljubljenost v šoli ni postavljena najvišje na lestvici, saj jo večina dijakov dojema za posebno in pomembno za slovenski narod, ker ji je skozi stoletja uspelo obdržati živo rabo. Večina dijakov slovenščino v šoli doživlja kot zahteven jezik, za učenje obsežen, vendar hkrati radi spoznavajo materni jezik, njegovo jezikovno zapletenost in kulturo, iz česar sledi, da dijaki v povprečju kažejo pozitiven odnos do slovenskega jezika.
Ključne besede: dijaki, materni jezik, narodna zavest, tuji jeziki, odnos do jezika, priljubljenost slovenščine, težavnost, književni pouk, jezikovni pouk, izvor slovenščine
Objavljeno: 22.05.2013; Ogledov: 2915; Prenosov: 270
.pdf Celotno besedilo (1,10 MB)

2.
PREVAJANJE PRI PROCESU USVAJANJA TUJEGA JEZIKA V VRTCU IN OSNOVNI ŠOLI
Stina Mrša, 2016, diplomsko delo

Opis: Veliko evropskih držav načrtno uvaja tuji jezik že v zgodnje izobraževanje otroka. Dosti je tudi hotenih ali samodejno oblikovanih okoliščin, kjer se otrok ob maternem jeziku srečuje tudi z drugimi/s tujimi jeziki. Temeljna izhodišča za preučevanje usvajanja tako prvega jezika kot tudi vseh naslednjih jezikov so razvojne teorije, saj otrok prehaja iz ene razvojne faze v drugo in tako razvija svoje jezikovne sposobnosti ter zori na jezikovnem področju. Učenje jezika je namreč zapletena dejavnost, na katero vpliva veliko različnih dejavnikov. Poučevanja tujega jezika v zgodnjem obdobju se je treba lotiti na drugačen način kot učenja starejših otrok, in sicer tako, da bo samo pridobivanje tujega jezika zabavno, neprisiljeno in spontano. Takšno učenje tujega jezika ne bo v breme otroku, ampak ga bo veselilo, kar bo povečalo njegovo motivacijo in posledično s tem pripomoglo tudi k bolj uspešnemu in obširnemu pomnjenju tujega jezika. Prav v ta namen, da otrok lažje in hitreje ter bolj učinkovito usvaja tuji jezik, dandanes organizatorji poučevanja uporabljajo drugačne načine in metode, kot so jih uporabljali nekoč. Da otrok sam odkriva novi jezik, se pri tem zabava in mu to ni v breme, uporabljajo pristop celostnega učenja oziroma t. i. jezikovne kopeli, kjer otrok nezavedno usvaja novi jezik, sam določa tempo in vsebino usvajanja, ki sta prilagojena njegovi stopnji razvoja, ter si pri tem veliko več zapomni. Pomembno vlogo pri usvajanju tujega jezika ima tudi materinščina, ki ne zavira pridobivanja novega jezika, ampak spodbuja povezave med jezikoma in je tako v pomoč pri usvajanju tujega jezika. Torej od znanja maternega jezika, ki ga je na začetku pri učenju tujega jezika več, k znanju tujega jezika, ki narašča. Raba materinščine se postopoma zmanjšuje in se povečuje razumevanje v ciljnem jeziku.
Ključne besede: prevajanje, materni jezik, tuji jezik, zgodnje učenje tujega jezika, razvoj govora.
Objavljeno: 02.09.2016; Ogledov: 1059; Prenosov: 66
.pdf Celotno besedilo (1,28 MB)

3.
BRALNI USPEH UČENCEV S SLOVENSKIM IN TUJIM MATERNIM JEZIKOM
Nina Lambizer, 2016, magistrsko delo

Opis: Slovenskih šol že dolgo ne obiskujejo samo samo otroci, ki bi govorili slovenski jezik od rojstva, ampak so prisotni tudi otroci priseljencev iz drugih držav. Ti otroci nimajo avtomatiziranega znanja slovenskega jezika, kaj šele branja, in kje sta šele dobra bralna tehnika ter bralno razumevanje. Za te otroke je slovenski jezik tuji jezik, vendar ga v učnem šolskem sistemu uporabljajo kot prvi jezik. Je pa v Sloveniji čedalje več tujega prebivalstva in s tem posledično tudi več tujih otrok, ki obiskujejo slovenske šole. Zaradi tega nas je zanimalo, kako so ti učenci uspešni pri branju, kakšna sta njihova bralna tehnika ter razumevanje pri branju. Raziskava je potekala v januarju 2016 na petih mariborskih šolah. Rezultati, ki smo jih predstavili v empiričnem delu, temeljijo na času prebranega besedila, številu napak, ki so jih učenci naredili med branjem, ter na prvi in drugi ravni razumevanja besedila. Pridobljene rezultate smo interpretirali glede na vpliv jezika, vlogo spola pri slovensko govorečih in tuje govorečih učencih ter korelacijo med bralno tehniko in razumevanjem učencev s slovenskim in tujim maternim jezikom.
Ključne besede: branje, bralno razumevanje, nižja raven bralnega razumevanja, višja raven bralnega razumevanja, tuji materni jezik, 3. razred
Objavljeno: 05.08.2016; Ogledov: 472; Prenosov: 79
.pdf Celotno besedilo (1,20 MB)

4.
Tujci in učenje slovenskega jezika na Javnem zavodu Mocis
Andreja Rošer, 2016, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu z naslovom Tujci in učenje slovenskega jezika na Javnem zavodu Mocis smo v teoretičnem delu na začetku predstavili potek usvajanja in učenja jezika. Najprej smo predstavili usvajanje in učenje prvega oz. maternega jezika, nato pa še usvajanje drugega oz. tujega jezika. Poiskali smo tudi dejavnike, ki vplivajo na usvajanje drugega oz. tujega jezika in prikazali podobnosti in razlike med procesom usvajanja prvega in drugega jezika. V nadaljevanju smo predstavili programe učenja slovenskega jezika, podrobneje pa smo predstavili program ZIP – Začetna integracija priseljencev. Seznanili smo se s pogoji, cilji, obsegom, organizacijo in vsebino programa ZIP. Nato smo se seznanili s potekom opravljanja izpita iz znanja slovenščine na osnovni ravni. V drugem delu teoretičnega dela smo s pomočjo preučene literature zapisali definicijo kompetenc, nato smo predstavili ključne kompetence za vseživljenjsko učenje in nazadnje smo predstavili še medkulturne kompetence, ki so ene izmed ključnih kompetenc, saj smo brez njih lahko izločeni iz družbe. Empirični del diplomskega dela zajema predstavitev Javnega zavoda Mocis, kjer smo izvedli tudi anketo, s katero smo želeli ugotoviti, kateri izmed načinov podajanja snovi in preverjanja znanj je za udeležence tečaja najbolj primeren in kateri so glavni problemi, s katerimi se tujci srečujejo pri učenju slovenskega jezika.
Ključne besede: Prvi oz. materni jezik, drugi oz. tuji jezik, učenje tujega jezika, dejavniki, ki vplivajo na usvajanja tujega jezika, ZIP, ključne kompetence, medkulturne kompetence, izpit iz znanja slovenščine na osnovni ravni.
Objavljeno: 16.09.2016; Ogledov: 543; Prenosov: 73
.pdf Celotno besedilo (1,98 MB)

5.
Pedagoški vidiki poučevanja nejezikovnih predmetov v tujem jeziku
Mihaela Brumen, Polonca Kolbl Ivanjšič, Mateja Pšunder, 2015, pregledni znanstveni članek

Opis: Funkcionalna večjezičnost kot lastnost jezikovne podobe prebivalcev Evropske unije danes narekuje znanje in uporabo več jezikov. CLIL kot sodoben pristop poučevanja nejezikovnih predmetov v tujem jeziku omogoča doseganje le-tega na različnih stopnjah izobraževanja. Prispevek posega zlasti na učno, čustveno, kognitivno in medkulturno dimenzijo poučevanja nejezikovnih predmetov v tujem jeziku. V prvem delu prispevka so predstavljene raziskave, ki potrjujejo učinke pristopa CLIL v povezavi z zgoraj navedenimi dimenzijami, v drugem delu pa je podan primer poučevanja nejezikovnih predmetov v tujem jeziku s pristopom CLIL na osnovni šoli v Sloveniji, ki se je na osnovi povratne informacije udeleženih pokazal kot primer dobre učne prakse.
Ključne besede: tuji jeziki, materni jezik, motivacija, miselne sposobnosti, učne metode, CLIL
Objavljeno: 22.09.2017; Ogledov: 244; Prenosov: 58
.pdf Celotno besedilo (632,92 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

Iskanje izvedeno v 0.12 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici