| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 61
Na začetekNa prejšnjo stran1234567Na naslednjo stranNa konec
1.
Vključevanje otroka tujca v slovensko govorno okolje kot dodatna učna pomoč
Aleš Škrobar, 2021, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu Vključevanje otroka tujca v slovensko govorno okolje kot učna pomoč smo v teoretičnem delu na podlagi domače in tuje literature predstavili teoretična izhodišča na področjih jezika in govora. Opredelili smo področje migracij in vključevanja otrok migrantov v slovenski šolski sistem. Pri tem smo pregledali tudi zakonsko podlago in usmeritve na tem področju. V empiričnem delu smo predstavili namen in metodologijo naše raziskave. V praktičnem delu magistrskega dela smo predstavili potek štirinajstmesečne raziskave. Raziskavo smo uredili v kronološkem zaporedju, z opisi srečanj, prepisi pogovorov in fotografijami izdelkov in delovnih gradiv. Sproti smo analizirali dečkov napredek pri razvijanju besedišča, razumevanju, oblikovanju stavkov in razvijanju pisnih ter bralnih sposobnosti. Skozi potek raziskave smo ugotovili, da je deček na vseh omenjenih področjih zelo napredoval. Največjo efektivnost pa so pokazale aktivnosti, ki so bile povezane s praktičnim delom ali z dečkovimi osebnimi izkušnjami in življenjem. Ugotovili smo, da boljše znanje jezika pomaga pri hitrejšem in efektivnejšem vključevanju v novo socialno okolje. Hkrati pa smo opazili, da je v slovenskem šolskem sistemu pri integraciji otrok tujcev v novo okolje premalo pozornosti posvečeno pridobivanju jezika tega okolja.
Ključne besede: otroci tujci, učna pomoč, slovenščina kot drugi tuji jezik, učna pomoč tujcu, otroci migranti
Objavljeno: 18.02.2021; Ogledov: 148; Prenosov: 40
.pdf Celotno besedilo (1,38 MB)

2.
Poučevanje sklonov slovenščine kot tujega jezika na ravni A1/A2 za neslovansko govoreče tuje študente Univerze v Mariboru
Aleksandra Savić, 2020, magistrsko delo

Opis: Poučevanje in učenje slovenščine kot drugega/tujega jezika je zaradi vse več tujegovorečih posameznikov na območju naše države vedno zanimivejše. Zato ne preseneča, da so avtorji gradiv za poučevanje strokovnjaki s področja poučevanja slovenščine kot drugega/tujega jezika. V primerjavi s poučevanjem slovenščine v osnovni in srednji šoli ima poučevanje slovenščine kot drugega/tujega jezika številne posebnosti – predvsem se je treba zavedati, da gre večinoma za odrasle, ki imajo različen nivo predznanja in tudi različno motivacijo za učenje novega jezika. Magistrsko delo vsebuje teoretični in empirični del. V teoretičnem delu smo na podlagi strokovnega gradiva preučili smernice za poučevanje tujega jezika odraslih oseb. Opisali smo osnovno terminologijo (prvi jezik, drugi jezik, tuji jezik), nacionalne programe, SEJO in Sporazumevalni prag za slovenščino. Na koncu teoretičnega dela so za potrebe empiričnega dela predstavljeni učbeniki za poučevanje slovenščine kot drugega/tujega jezika ter skloni v slovenskem jeziku. Empirični del obravnava izključno analizo učbenikov in obravnava sklonov v obstoječem gradivu, sledijo pa ji potrditve ali ovrženost hipotez. Ker nas je zanimalo predvsem poučevanje sklonov slovenščine kot tujega jezika na ravni A1/A2 za neslovansko IV govoreče tuje študente, smo pri ugotovitvah pristopov upoštevali tudi pripadnost določeni jezikovni skupnosti. Slovenščina je zaradi sistema sklanjatev izjemno velik izziv tistim, ki v svojih jezikovnih sistemih take strukture ne poznajo. Zato tudi ne morejo slediti zaporedju poučevanja sklonov na način, kakršnega poznamo v slovenskih šolah. Lahko pa jim zaradi lažje povezave sklonov zadeve olajšamo in približamo tako, da jih skloni ne bodo zmedli. V magistrski nalogi smo del analize posvetili tudi predlogom poučevanja sklonov za neslovansko govoreče tujce.
Ključne besede: poučevanje, slovenščina kot tuji/drugi jezik, preživetvena raven, skloni
Objavljeno: 22.09.2020; Ogledov: 247; Prenosov: 76
.pdf Celotno besedilo (179,38 KB)

3.
PREVAJANJE IN UPORABA J1 PRI POUČEVANJU NEMŠČINE KOT TUJEGA JEZIKA
Martina Tašner, 2020, magistrsko delo

Opis: Metodologija poučevanja tujega jezika se je skozi stoletja močno spreminjala ter s tem tudi vloga prevajanja in uporaba tujega in maternega jezika, kar je privedlo do ločevanja med poučevanjem tujega jezika, ki je usmerjeno v jezikovno rabo, in poučevanjem, ki je usmerjeno v analizo jezika. Takšno razlikovanje je prevladovalo v posameznih zgodovinskih obdobjih in se kazalo v številnih metodah, kot npr. slovnično-prevajalni metodi, direktni metodi, avdiolingvalni metodi, posredovalni metodi in kasneje v komunikacijskem pristopu. V teoretičnem delu smo najprej utemeljili pojme materni jezik, drugi jezik, tuji jezik, prevajanje in tolmačenje ter jezikovno posredovanje. Preučili smo posamezne jezikovne metode oziroma pristope ter se osredinili na uporabo J1 in TJ ter vlogo prevajanja. Literatura si je glede uporabe J1 in TJ zelo neenotna, saj številni teoretiki navajajo le pozitivne in negativne vidike, ki služijo le kot vodilo, kajti na koncu je odločitev, kdaj in koliko uporabljati materni jezik pri poučevanju tujega jezika, prepuščena učiteljem. V tem kontekstu smo pojasnili pozitivne in negativne strani uporabe J1 ter pozitivne in negativne strani uporabe prevajanja. Predstavili smo Skupni Evropski jezikovni okvir (SEJO), ki je pomemben dokument za jezikovno poučevanje in za katerega lahko trdimo, da vse bolj prevzema vlogo novega sodobnega pristopa. V literaturi lahko pogosto zasledimo nenatančno in dvoumno uporabo izrazov prevajanje in tolmačenje, ki naj bi bilo (ali pa tudi ne) prisotno v razredu pri poučevanju tujega jezika na osnovnošolski ali srednješolski ravni. Pogosto ni natančne obrazložitve, da gre pri tem za jezikovno posredovanje, ki ga ne moremo enačiti s strokovnim oziroma poklicnim prevajanjem in tolmačenjem. Iz tega razloga smo si pogledali, kako SEJO definira pojem prevajanja oziroma jezikovnega posredovanja. V magistrski nalogi smo v prvem delu empiričnega dela s pomočjo anketnih vprašalnikov, pripravljenih za dijake 2. letnikov različnih srednjih šol, ugotavljali, kolikšno je razmerje uporabe J1 in TJ pri nemščini kot drugem tujem jeziku. Zanimalo nas je, kako so dijaki zadovoljni z razmerjem uporabe J1 in TJ, saj pri takšnih stvareh pogosto nimajo možnosti soodločanja. Zanimalo nas je, kaj konkretno poteka v J1 in kaj v TJ in ali dijaki vrednotijo mešano uporabo materinščine in tujega jezika kot pomembno in uporabno sporazumevalno dejavnost ali ne. V drugem delu empiričnega dela smo se posvetili trem učbeniškim kompletom za poučevanje nemščine kot drugega tujega jezika, saj nas je v pričujoči raziskavi zanimalo, ali vsebujejo kakršnekoli naloge, kjer bi se od učencev zahtevalo prevajanje oziroma jezikovno posredovanje. Analiza raziskave je pokazala, da je delež uporabe TJ večji kot delež uporabe J1, vendar se nekoliko razlikuje na posamično šolo. Ugotovili smo, da več kot polovici dijakov (56 %) razmerje uporabe J1 in TJ, ki ga zaznavajo pri pouku nemščine, zelo ustreza, 24 % ne ustreza in 20 % vprašanih je vseeno, kolikšna je uporaba J1 in TJ. Ugotovili smo, da so si dijaki iz vseh treh srednjih šol relativno enotni, kaj poteka v J1 in kaj v TJ. Ustno preverjanje in ocenjevanje znanja potekata samo v TJ, le en dijak od 88 je zapisal, da v J1. Tudi, kar se tiče ohranjanja discipline, so bili dijaki skoraj enotni, da učitelj uporablja predvsem J1, le nekaj izjem je zapisalo, da TJ. Pri ostalih dejavnostih, kot so podajanje navodil učitelja, razlaga snovi ter komunikacija med učiteljem in dijaki ter skupinsko delo, le-te potekajo po mnenju dijakov tako v J1 kot v TJ, torej v mešani obliki. Le dijaki Prve gimnazije Maribor so skoraj enotno podali mnenje, da pri njih razlaga snovi in komunikacija med učiteljem in dijaki potekata v TJ. Ugotovili smo, da je slaba polovica dijakov že bila soočena s prevajanjem oziroma jezikovnim posredovanjem ter da dva od treh učbeniških kompletov vsebujeta naloge, kjer se od dijaka zahteva prevajanje oziroma jezikovno posredovanje.
Ključne besede: jezikovno posredovanje, prevajanje, materinščina, drugi tuji jezik, nemščina, poučevanje tujega jezika
Objavljeno: 22.09.2020; Ogledov: 144; Prenosov: 19
.pdf Celotno besedilo (2,91 MB)

4.
Vpliv rabe računalnika in mobilnega telefona na znanje angleščine kot tujega jezika
Lea Krajnc, 2020, magistrsko delo

Opis: Namen magistrske naloge je bil ugotoviti, ali raba računalnika in mobilnega telefona pozitivno vplivata na znanje angleščine kot tujega jezika, v smislu izboljšanja ustnega sporočanja ter pisnih spretnosti tega jezika. V magistrskem delu smo želeli predstaviti stališča učencev 5. in 6. razredov osnovne šole glede uporabe interneta, računalniških in spletnih videoiger ter aplikacij na telefonu in njihov vpliv na znanje angleščine kot tujega jezika. V raziskavi je sodelovalo 237 učencev iz petih različnih osnovnih šol. Raziskava je temeljila na kvantitativni metodi pedagoškega raziskovanja. S pomočjo anketnega vprašalnika, ki smo ga razdelili učencem, smo ugotovili, da učenci veliko več uporabljajo mobilne telefone kot računalnike. Več kot dve tretjini anketiranih učencev vsak dan gleda videoposnetke v angleščini, posluša glasbo v angleščini in igra igre v angleščini. Ugotovili smo, da se več kot polovica vseh učencev strinja, da jim je uporaba aplikacij v angleščini, igranje iger v angleščini, branje/poslušanje/gledanje blogov v angleščini in gledanje videoposnetkov v angleščini izboljšalo znanje angleščine kot tujega jezika. Ugotovili smo tudi, da učenci menijo, da jim znanje angleščine, pridobljeno v šoli, pomaga pri uporabi računalnika in mobilnega telefona, kjer so vsebine iger ali različnih aplikacij v angleščini in da so se z uporabo računalnika in mobilnega telefona naučili veliko dodatnega besednjaka in jezikovnih struktur, ki jih pri urah angleščine v šoli niso spoznali.
Ključne besede: učenci, angleščina kot tuji jezik, računalniki in mobilni telefoni, igranje iger, spremljanje blogov
Objavljeno: 30.07.2020; Ogledov: 207; Prenosov: 62
.pdf Celotno besedilo (2,46 MB)

5.
Vključevanje vsebin glasbene umetnosti v pouk tujega jezika v 1. in 2. vzgojno-izobraževalnem obdobju osnovne šole
Anja Špindler, 2020, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu smo raziskovali vključevanje vsebin glasbene umetnosti v pouk tujega jezika v 1. in 2. vzgojno-izobraževalnem obdobju osnovne šole. Na začetku teoretičnega dela predstavljamo učenje jezika skozi glasbo, v osrednjem delu pa se osredotočamo na medpredmetno povezovanje pouka tujega jezika s poukom glasbene umetnosti v osnovni šoli, kjer predstavljamo različne prednosti takšnega pouka ter vlogo učitelja pri le-tem. V empiričnem delu magistrskega dela smo raziskali, kako pogosto učitelji, ki poučujejo tuji jezik v 1. in/ali 2. vzgojno-izobraževalnem obdobju osnovne šole, vključujejo v pouk tujega jezika vsebine, metode in cilje glasbene umetnosti ter kakšna so njihova stališča do le-tega. Pri tem so nas zanimale razlike v odgovorih glede na vzgojno-izobraževalno obdobje, v katerem učitelji poučujejo, glede na njihovo izobrazbo in glede na morebitno opravljeno glasbeno šolo. V raziskavi je sodelovalo 129 učiteljev. Rezultati so pokazali, da učitelji statistično značilno pogosteje vključujejo vsebine, metode in cilje glasbene umetnosti v 1. VIO OŠ kot v 2. VIO OŠ. Tudi med učitelji razrednega pouka in učitelji tujega jezika so se pokazale statistično značilne razlike glede pogostosti vključevanja nekaterih glasbenih metod (metode petja in metode gibalnega ustvarjanja) in ciljev (samostojno petje pesmi, spremljanje petja z glasbili, gibanje ob glasbi itn.) glasbene umetnosti v pouk tujega jezika ter glede določenih stališč do le-tega. Raziskali smo tudi statistično značilne razlike med učitelji, ki so obiskovali glasbeno šolo, ter učitelji, ki glasbene šole niso obiskovali. Ugotovili smo, da statistično značilne razlike med njimi obstajajo v zelo redkih primerih.
Ključne besede: glasbena umetnost, tuji jezik, medpredmetne povezave, 1. in 2. vzgojno-izobraževalno obdobje, osnovna šola
Objavljeno: 27.02.2020; Ogledov: 581; Prenosov: 262
.pdf Celotno besedilo (2,47 MB)

6.
Zgodbe kot univerzalno orodje pri poučevanju angleščine kot tujega jezika v waldorfski in javni osnovni šoli v sloveniji
Mateja Jošt Kodrun, 2019, magistrsko delo

Opis: Zgodbe, ki so stare kot človeštvo, iz nas naredijo boljše ljudi, zaradi pripovedovanja, poslušanja in nenazadnje razumevanja zgodb smo bolj socializirani. Vsa ljudstva sveta so pripovedovala zgodbe, kot pravi Le Guin (1980, 30), niso pa vsi izumili kolesa. Skozi zgodbe so se ohranjali spomini na preteklost, ustvarjali so se miti in zgodovina ter nauki. Pomen pripovedovanja zgodb je skozi čas bledel in v veliki meri ga je nadomestilo branje. Tudi zato se zgodbe, ki smo si jih nekoč pripovedovali, niso prenašale iz roda v rod; ostalo nam je, kar je zapisano. Branje, ki je sicer pogosto v starševskih odnosih, recimo v funkciji uspavanja ali umiritve, je že dodobra nadomestila množična uporaba tehnologije. V javnih šolah se spodbuja uporaba tehnologij, tako da je merilo za uspešno delo šol celo opremljenost z informacijsko komunikacijsko tehnologijo. Ravno obratno trdi nemški raziskovalec Manfred Spitzer (2012, 289), ko ugotavlja, da se sposobnosti naših možganov zmanjšujejo z uporabo tehnologij in posledično splošna inteligenca upada. Spitzer svetuje omejitev uporabe tehnologij otrokom, enako menijo na waldorfskih šolah, kjer ta čas raje uporabijo za gibanje in skupinske igre. Prvo poglavje magistrskega dela poskuša odgovoriti na vprašanje, kaj lahko v tem kontekstu razumemo kot zgodbe. Pripovedovanje zgodb v razredu omogoča spoznavanje bogatega jezika. Zgodbe lahko celo nadomestijo učbenike, zaradi česar se učenci lažje povežejo z učitelji. Pripovedovanje zgodb pri pouku tujega jezika učencem omogoča stik s to (isto) tujo kulturo in predvsem z bogatim izvirnim jezikom, ki je primernejši kot prirejene vsebine. To je torej cenejša, a učinkovitejša izbira kot učbenik tujega jezika. Drugo poglavje zajema filozofijo in osnovna načela waldorfske šole ter lastnosti pripovedovanja zgodb. Zgodbe so primerne starosti, na primer, za učenje črk ima vsaka črka svojo zgodbo, ki si jo ob njenem spoznavanju v učilnici pripovedujejo. Ustanovitelj waldorfske šole Rudolf Steiner (1923) je poudarjal trojnost celovitega zadovoljnega človeka, ki deluje preko umetnosti, intelekta in ročnih spretnosti. Na otroke se gleda kot na intelektualna bitja, bitja volje in čutenja. Mišljenje, čutenje in delovanje je treba vzgajati, tako otroka nagovarja preko glave, rok in srca, ki se upošteva pri delu z otroki. Waldorfske šole omogočajo učenje dveh tujih jezikov od prvega razreda naprej. V waldorfski šoli izbor zgodb za učence prilagajajo njihovi starosti, razvoju, celo letnemu času in temperamentu otrok, tako da se čim bolj približajo trenutnim potrebam razreda. Zgodbe v višjih razredih imajo drugačen pomen, recimo v 6. razredu, skozi spoznavanje starodavnih kultur. Otroci tako spoznavajo srednjeveški svet preko zgodb. Empirični del magistrskega dela je razdeljen na dva dela. Predstavljene so tri zgodbice, obravnavane pri pouku treh različnih razredov šestošolcev in test za učence. Pokazalo se je, da so otroci bolj navdušeni nad pripovedovanjem zgodb kot nad njihovim branjem. Četrto poglavje analizira vprašalnike, ki so jih izpolnjevali učenci šestih razredov in učitelji waldorfskih šol. Raziskava je pokazala, da učenci obeh šol med branjem in pripovedovanjem (učitelj bere) raje izberejo slednjega. Dejstvo pa je, da Waldorfski učenci, sploh med poukom, preživijo manj časa pred ekrani in poslušajo več zgodb. Največ učiteljev jim pripoveduje zgodbe enkrat na teden. V nižjih razredih je več pripovedovanja, v višjih pa vedno več branja zgodb. Ključna ugotovitev tega magistrskega dela je, da javne šole pripovedovanja zgodb na splošno ne prepoznavajo kot pomembno učno orodje, vendar je pri pouku angleščine njihova uporaba podobna tisti v waldorfskih šolah. V obeh tipih šol seveda ostaja še mnogo prostora za izboljšave, če so le učitelji poučeni o pripovedovanju in imajo za to zaledje v vodstvu in starših svojih učencev.
Ključne besede: pripovedovanje, waldorfska šola, zgodbe, poučevanje angleščine, angleščina kot tuji jezik
Objavljeno: 12.12.2019; Ogledov: 465; Prenosov: 83
.pdf Celotno besedilo (2,36 MB)

7.
FORMATIVNO SPREMLJANJE UČENČEVEGA NAPREDKA PRI TUJEM JEZIKU V OSNOVNI ŠOLI
Mojca Kurnik, 2019, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu smo raziskovali stališča učiteljev do formativnega spremljanja učenčevega napredka pri tujem jeziku (nadalje TJ) v osnovni šoli (nadalje OŠ). V teoretičnem delu na začetku predstavljamo tradicionalne načine spremljanja učenčevega napredka (ocenjevanje, preverjanje). Osrednji del je namenjen formativnemu spremljanju ter uporabi tega pri pouku TJ. V empiričnem delu magistrske naloge smo raziskali stališča učiteljev, ki poučujejo TJ v OŠ, do formativnega spremljanja učenčevega napredka. Pri tem nas je zanimal obstoj razlik glede na izobrazbo, leta poučevanja ter vzgojno-izobraževalno obdobje (nadalje VIO), v katerem poučujejo TJ. V raziskavi je sodelovalo 122 učiteljev, ki poučujejo TJ v OŠ. Rezultati niso pokazali statistično značilnih razlik v pogostosti rabe formativnega spremljanja učenčevega napredka, so pa se pokazale razlike v raznoliki rabi njegovih strategij. Pri tem so najbolj izstopali učitelji, ki poučujejo TJ v 2. in/ali 3. VIO, in tisti, ki ga poučujejo več kot 15 let ter so po izobrazbi učitelji TJ in učitelji TJ (z modulom za poučevanje TJ v 1. VIO). Ugotovili smo, da se učitelji TJ, ter tisti, ki poučujejo TJ dlje časa, pogosteje poslužujejo tradicionalnih načinov spremljanja učenčevega napredka, medtem ko se učitelji RP (z modulom) in učitelji TJ (z modulom) ter tisti, ki poučujejo TJ krajši čas, pogosteje poslužujejo še drugih načinov, s čimer se bolj približajo formativnemu spremljanju znanja učencev.
Ključne besede: spremljanje napredka, formativno spremljanje, preverjanje znanja, tuji jezik, osnovna šola
Objavljeno: 29.08.2019; Ogledov: 503; Prenosov: 181
.pdf Celotno besedilo (1,71 MB)

8.
Didaktične značilnosti dela s tečajniki slovenskega jezika kot drugega/tujega jezika
Brina Fras, 2019, magistrsko delo

Opis: V teoretičnem delu magistrskega dela smo sprva opredelili pojem andragoške didaktike, v nadaljevanju pa proučili področje izobraževanja odraslih. Poročali smo o vrstah izobraževanja odraslih, o motivaciji odraslih in njihovi pripravljenosti na izobraževanje in izpostavili spodbujevalne in zaviralne motive. Posvetili smo se izobraževalcem odraslih in izpostavili težave, s katerimi se na področju izobraževanja odraslih srečujejo. Pisali smo o organizacijah izobraževanja odraslih in našteli najpogostejše metode dela z odraslimi. Nadalje smo se v celoti posvetili le jezikovnim izobraževanjem v Sloveniji, pri čemer so nas posebej zanimali začetki poučevanja slovenščine kot drugega tujega jezika. Opisali smo priprave predavateljev na delo s tečajniki, pri čemer smo pozornost preusmerili predvsem na obravnavo besedišča in slovnice ter na obravnavo besedil pri poučevanju slovenščine kot drugega/tujega jezika. V zaključku teoretičnega dela smo pisali o tujih študentih, vpisanih na slovenske univerze, in o univerzitetnih zahtevah njihovega znanja slovenščine za pričetek ali nadaljevanje njihovega študija v Sloveniji. Z našo empirično raziskavo, v kateri je sodelovalo 51 udeležencev lektorata slovenščine za tujce, smo pridobili mnenja sodelujočih o poteku lektorata, o pristopih k poučevanju s strani izvajalca in o soočanju z njihovimi lastnimi jezikovnimi preprekami v vsakdanu. Zanimive razlike so se pokazale ravno pri slednjem, složno pa so študentje odgovarjali pri trditvah, vezanih na predavateljeve pristope k poučevanju.
Ključne besede: jezikovni tečaji, slovenščina kot drugi/tuji jezik, lektorat slovenščine za tujce, izobraževanje odraslih, didaktične metode
Objavljeno: 02.08.2019; Ogledov: 1055; Prenosov: 88
.pdf Celotno besedilo (1,07 MB)

9.
Obravnava glagola in njegovih oblikovnih lastnosti pri učenju slovenščine kot drugega tujega jezika na primeru učbeniškega kompleta Slovenska beseda v živo 1 a
Suzana Goričanec, 2018, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo z naslovom Obravnava glagola in njegovih oblikovnih lastnosti pri učenju slovenščine kot drugega in tujega jezika na primeru učbeniškega kompleta Slovenska beseda v živo 1a nam omogoča vpogled v poučevanje slovenščine kot drugega in tujega jezika na začetni stopnji in prikazuje, koliko znanja o slovenskem glagolu in njegovih oblikovnih lastnostih pridobijo učeči se, ki se udeležijo tovrstnega tečaja. V teoretičnem delu so s pomočjo deskriptivne metode predstavljeni relevantni viri in literatura s področja slovenske glagolske besedne vrste, ki vključujejo njegove oblikovne lastnosti (oseba, čas, število, naklon, vid, način in prehodnost), ter teoretična dognanja o slovenskem jeziku kot drugem in tujem jeziku, ki predstavljajo temelj za naše nadaljnje raziskovanje. V nadaljevanju sta predstavljena jezikovni korpus Gigafida ter spletna izdaja Slovarja slovenskega knjižnega jezika², saj sta odličen in enostaven pripomoček za iskanje slovenskega besedja, ki se uporablja v zadnjih desetletjih. Empirični del omenjenega magistrskega dela prinaša analizo učbeniškega kompleta za doseganje ravni A1 po lestvici Skupnega evropskega jezikovnega okvira (SEJO) – Slovenska beseda v živo 1a in priročnika za učitelje, kjer se bomo osredotočili na glagol in naloge, ki so mu namenjene. Nadalje bomo ugotavljali, v kolikšni meri udeleženci začetnega tečaja na podlagi analiziranega učbeniškega kompleta usvojijo slovenski glagol, in na podlagi Bloomove taksonomije raziskovali, kateri tipi nalog so najpogostejši. V sklepnem delu, kjer so predstavljene ugotovitve in preverjene hipoteze, bomo s pomočjo metode sinteze nadgradili omenjeno gradivo in pokazali, kako ga uporabiti v praksi s pomočjo elektronskih virov. Magistrsko delo ponuja natančen prikaz možnosti obravnave glagolske besedne vrste ter njegovih oblikovnih lastnosti na začetnem tečaju slovenščine kot drugega in tujega jezika ter je namenjeno strokovnjakom, učiteljem, študentom, udeležencem tečaja in vsem, ki jih vzgoja in izobraževanje zanimata.
Ključne besede: Slovenščina kot drugi in tuji jezik, glagol, obliko(slo)vne lastnosti, učbeniški komplet, začetna raven.
Objavljeno: 09.01.2019; Ogledov: 758; Prenosov: 65
.pdf Celotno besedilo (2,90 MB)

10.
Besednjak pri tujem jeziku na razredni stopnji osnovne šole
Petra Küčan, 2018, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu preverjamo besednjak pri prvem tujem jeziku med učenci, ki obiskujejo šolo na rednih in na dvojezičnih osnovnih šolah v Pomurju. V teoretičnem delu predstavljamo dvojezičnost in dvojezično izobraževanje v Sloveniji. Redne in dvojezične osnovne šole, vključene v raziskavo, se nahajajo na območju blizu avstrijske meje, zato v nalogi kot prvi tuji jezik predstavljamo nemščino. Predstavimo poučevanje tujega jezika na splošno ter namen poučevanja nemščine. Prav tako opišemo še besednjak, strategije za usvajanje besednjaka, besednjak pri pouku nemščine in opismenjevanje v tujem jeziku. V empiričnem delu magistrske naloge smo preverjali besednjak pri pouku nemščine med učenci, ki obiskujejo pouk na rednih in dvojezičnih osnovnih šolah v Pomurju. Preverjanje smo opravili s pomočjo opisa slike v nemškem jeziku. Zanimalo nas je, ali obstaja razlika med prvim in drugim preverjanjem, ter kateri učenci imajo širši besednjak pri tujem jeziku. Pri raziskavi smo uporabili deskriptivno in kavzalno neeksperimentalno metodo empiričnega pedagoškega raziskovanja. Pri raziskavi je sodelovalo 78 učencev iz treh rednih in treh dvojezičnih osnovnih šol. Rezultati so pokazali, da so učenci dosegli napredek po drugem preverjanju in da med učenci v rednih in dvojezičnih osnovnih šolah obstajajo razlike v jezikovnem znanju tujega jezika. Dvojezični učenci so slike pogosteje opisovali s povedmi, učenci v rednih osnovnih šolah pa z besedami. Zanimala nas je tudi razlika glede na spol. Rezultati so pokazali večjo uspešnost pri deklicah.
Ključne besede: tuji jezik, nemščina, dvojezičnost, osnovna šola, spol, opis slike.
Objavljeno: 09.01.2019; Ogledov: 705; Prenosov: 77
.pdf Celotno besedilo (1,98 MB)

Iskanje izvedeno v 0.3 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici