1. Poliranje diamantov ali donkihotstvo : vloga učitelja pouka tujega jezika v luči metaforSaša Jazbec, Brigita Kacjan, 2025, samostojni znanstveni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji Opis: Edina stalnica pri vlogi učitelja oz. učitelja tujega jezika je nenehno spreminjanje. V prispevku vlogo učitelja osvetlimo z vidika prevladujočih metod učenja in poučevanja tujih jezikov in jo nato analiziramo z vidika metafor, s katerimi so učitelji in študenti ciljno in hote opisali poklic oz. vlogo učitelja. Metafor ne razumemo le kot lep način izražanja, kolorit jezika, temveč kot temeljne kognitivne mehanizme, ki ljudem omogočajo, da izrazijo svoje razumevanje sveta in da razumejo razumevanje sveta drugih. Zanimalo nas bo, kakšne mentalne modele predstavljajo metafore in ali med zbranimi metaforami prevladujejo tiste, ki kažejo na tradicionalno instruktivno razumevanje vloge učitelja tujega jezika, ali tiste, s katerimi lahko vlogo učitelja razumemo skladno s sodobnejšimi konstruktivističnimi pristopi učenja in poučevanja.
Ključne besede: vloga učitelja, tuji jezik, metafore, metode učenja, mentalni modeli, pouk tujega jezika
Objavljeno v DKUM: 29.08.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 7
 Celotno besedilo (345,34 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
2. Strategije učenja besedišča v slovenskem jeziku kot drugem in tujem jeziku : magistrsko deloKaja Pšeničnik, 2025, magistrsko delo Opis: V času številnih priseljevanj tuje govorečih posameznikov v slovenski prostor se potrebe po učenju in poučevanju slovenščine kot drugega in tujega jezika (SDTJ) znatno povečujejo. Zelo pomemben del učenja SDTJ predstavlja usvajanje besedišča. Na uspešnost pri učenju drugega ali tujega jezika v veliki meri vpliva med drugim izbira ustreznih strategij učenja. V magistrskem delu zato opredeljujemo strategije učenja besedišča v SDTJ in preučujemo, katere strategije pri učenju besedišča v slovenskem jeziku uporabljajo tuji študentje, ki se slovenščine učijo kot drugega ali tujega jezika. Naša raziskava je potrdila, da je uporaba strategij učenja besedišča pri učenju slovenščine kot drugega in tujega jezika pomembna, saj smo ugotovili, da obstajajo statistično pomembne razlike pri izbiri strategij učenja besedišča tako glede na jezikovno raven kot glede na jezikovno skupino učečega se.
Ključne besede: slovenščina kot drugi in tuji jezik, učenje, usvajanje jezika, poučevanje, učne strategije, besedišče, strategije učenja besedišča
Objavljeno v DKUM: 13.08.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 36
Celotno besedilo (1,67 MB) |
3. Pomen stališč učencev do angleščine za pouk v heterogenih razredihNina Klemen Blatnik, Silva Bratož, 2022, izvirni znanstveni članek Opis: V prispevku preučujemo dejavnike, ki prispevajo k oblikovanju stališč učencev do učenja angleščine. Ti predstavljajo pomemben vir informacij pri načrtovanju pouka v heterogenih razredih. V empiričnem delu predstavljamo raziskavo med tretješolci (n = 90), v kateri smo ugotavljali, kako so njihova stališča do angleščine povezana s starostjo, pri kateri so se začeli učiti tujega jezika, spolom, izpostavljenostjo jeziku v domačem okolju in ''pomembnimi drugimi'' (učitelji, starši, sošolci). Rezultati kažejo, da med slednjimi, ki najbolj prispevajo k oblikovanju učenčevih stališč do učenja angleščine, izstopajo učitelji in starši, medtem ko sošolci v tem starostnem obdobju še nimajo pomembne vloge.
Ključne besede: pouk angleščine, učne metode, heterogeni razredi, razredni pouk, stališča do tujih jezikov, tujejezikovna motivacija, pomembni drugi, angleščina kot tuji jezik
Objavljeno v DKUM: 25.07.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 8
Celotno besedilo (431,36 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
4. Pogledi vzgojiteljev na poučevanje tujega jezika v vrtcu : diplomsko deloLara Glavič, 2025, diplomsko delo Opis: Diplomsko delo obravnava stališča vzgojiteljev do poučevanja tujega jezika v predšolskem obdobju. Poudarek je na njihovih izkušnjah, pristopih, kompetencah in izzivih, s katerimi se srečujejo pri izvajanju teh dejavnosti. Teoretični del se osredotoča na pomen zgodnjega učenja tujega jezika, koristi večjezičnosti, kurikularne smernice ter vlogo vzgojiteljev kot jezikovnih modelov.
Empirični del temelji na kvalitativni raziskavi z delno strukturiranimi intervjuji petih vzgojiteljev iz severovzhodne Slovenije, ki poučujejo angleščino ali nemščino kot obogatitveno dejavnost v vrtcu. Ugotovitve naše raziskave kažejo, da vzgojitelji tuji jezik najpogosteje poučujejo skozi igro, pesmi, gibalne dejavnosti in pripovedovanje zgodb. Vzgojitelji poročajo o pozitivnih odzivih otrok in staršev na poučevanje angleščine kot tujega jezika, vendar pa hkrati izpostavljajo potrebo po večji strokovni podpori in dodatnem usposabljanju.
Rezultati raziskave kažejo, da vzgojitelji, vključeni v raziskavo, poučujejo tuji jezik v vrtcu kot obogatitveno dejavnost za otroke od 3 do 6 let. Poučevanje poteka v manjših skupinah in vključuje naravno učenje tujega jezika v vsakdanjih situacijah. Vzgojitelji, ki izvajajo poučevanje, so jezikoslovci, učitelji tujega jezika in poudarjajo pomen dodatnega strokovnega izpopolnjevanja. Anketiranci kot izziv poučevanja navajajo pomanjkanje učnih gradiv, financ in sistemske podpore. Pobude za izvajanje poučevanja tujega jezika v vrtcu pogosto prihajajo od vzgojiteljev in staršev; predlogi za izboljšave pa vključujejo večjo strokovno, materialno in zakonodajno podporo.
Rezultati raziskave bodo pripomogli k boljšemu razumevanju pristopov k poučevanju tujega jezika v predšolskem obdobju ter potencialnim izboljšavam izobraževanja vzgojiteljev na tem področju.
Ključne besede: predšolska vzgoja, tuji jezik, večjezičnost, vzgojitelji, zgodnje učenje jezikov
Objavljeno v DKUM: 20.06.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 51
Celotno besedilo (981,82 KB) |
5. Deduktivni in induktivni pristop pri poučevanju slovnice slovenščine kot drugega in tujega jezika : doktorska disertacijaJernej Ključevšek, 2024, doktorska disertacija Opis: V doktorski disertaciji smo se ukvarjali z učinkovitostjo deduktivnega (DP) in induktivnega pristopa (IP) pri poučevanju slovnice slovenščine kot drugega in tujega jezika. V teoretičnem delu smo predstavili teoretična izhodišča in rezultate preteklih empiričnih raziskav uporabe DP in IP pri poučevanju tujih jezikov. V učbenikih Centra za slovenščino kot drugi in tuji jezik, ki so po SEJU uvrščeni med ravnema A1 in B1, smo znotraj posamezne ravni primerjali izbor oblikoslovnih vsebin in posebej osvetlili izbor posameznih sklonov ter način in zaporedje podajanja teh sklonov in glagolskega vida. V empiričnem delu smo predstavili vpliv uporabe DP in IP na znanje dveh slovničnih kategorij v slovenščini – sklona samostalnika in pridevnika ter glagolskega vida – in motivacijo študentov, in sicer glede na njihovo starost in prvi jezik. Empirični del raziskave za obe slovnični kategoriji je zajemal reševanje preizkusa znanja pred obravnavo snovi ter izpolnjevanje vprašalnika o starosti in prvem jeziku, deduktivno in induktivno obravnavo snovi, reševanje preizkusa znanja po obravnavi snovi in izpolnjevanje vprašalnika o motivaciji. Izvajal se je na univerzah v Ljubljani, Bruslju, Gentu, Granadi, Lvovu in na Dunaju. Pri kategoriji sklona se kaže velik vpliv obravnave snovi na končno skupno znanje, saj je razlika med predznanjem in znanjem zelo velika, medtem ko so pri obravnavi glagolskega vida razlike majhne. S statistično metodo analiza kovariance smo odvisno spremenljivko (znanje, motivacija) prilagodili tako, da smo jo osvobodili variacije, ki jo povzroča sospremenljivka (predznanje). Pri obeh kazalnikih, znanju in motivaciji, je v splošnem vidna močnejša tendenca po IP; bil je v prednosti pri poučevanju oblikoslovne vsebine – sklona samostalnika in pridevnika –, medtem ko je bil pri poučevanju pomenske sestavine – glagolskega vida – v rahlem zaostanku oz. med pristopoma ni bilo bistvene razlike. Glede na starost ni jasnih rezultatov, ki bi enoznačno govorili v prid enemu ali drugemu pristopu. Glede na prvi jezik so se pri sklonu ne glede na pristop bolje odrezali tisti iz neslovanskega, pri glagolskem vidu pa tisti iz slovanskega okolja. Študente je pri obravnavi sklona in glagolskega vida bolj motiviral IP, zlasti starejše, medtem ko je DP pri kategoriji sklona bolj motiviral mlajše, pri glagolskem vidu pa starejše. Pri kategoriji sklona sta DP in IP bolj motivirala tiste s slovanskim prvim jezikom. Pri kategoriji glagolskega vida je DP nekoliko bolj motiviral tiste z neslovanskim prvim jezikom, IP pa tiste s slovanskim prvim jezikom. Zaključujemo, da je slovensko oblikoslovje smiselno in učinkovito poučevati (tudi) induktivno. Pokazalo se je, da ima samostojno odkrivanje slovničnih pravil, npr. iz končnic samostalnika in pridevnika, pozitiven vpliv na pomnjenje in kasnejšo uporabo teh pravil ter da ta pristop študente tudi bolj motivira. Včasih pa na znanje in motivacijo odločilno ne vpliva izbira pristopa, temveč je treba upoštevati tudi druge dejavnike, kot je npr. jezikovno ozadje učečih se. Prav tako se učiteljem pri izbiri pristopa ni treba vedno ozirati na starost učečih se, saj naša raziskava kaže, da lahko DP enako dobro ustreza mlajšim, IP pa starejšim učečim se. Potrdilo se je, da se pri poučevanju slovnice slovenščine kot drugega in tujega jezika ni mogoče popolnoma držati enega pristopa ali popolnoma izključiti drugega ter da je v slovenščini nekatere slovnične vsebine primerneje podajati deduktivno, druge pa induktivno. Izsledki raziskave so utemeljeni na neslučajnostnem vzorcu 141 študentov in jih ni mogoče posplošiti na konkretno, temveč zgolj na hipotetično populacijo.
Ključne besede: poučevanje, tuji jezik, slovenščina kot drugi in tuji jezik, slovnica, oblikoslovje, sklon samostalnika in pridevnika, glagolski vid, deduktivni pristop, induktivni pristop, znanje, motivacija, starost, prvi jezik, slovanski prvi jezik, neslovanski prvi jezik
Objavljeno v DKUM: 12.08.2024; Ogledov: 79; Prenosov: 78
Celotno besedilo (6,35 MB) |
6. Poučevanje angleščine kot tujega jezika na razredni stopnji v Sloveniji in na Hrvaškem : magistrsko deloAneja Šinković, 2024, magistrsko delo Opis: V magistrskem delu predstavljamo razlike pri poučevanju angleščine kot tujega jezika na razredni stopnji osnovne šole, in sicer pri tretješolcih v Sloveniji in na Hrvaškem. Osredotočamo se na aktivnosti učencev in na profesionalne značilnosti učitelja skozi različne didaktične kategorije. S pomočjo opazovanja pouka smo pridobili podatke o oblikah dela, jezikovnih zmožnostih učencev, kompetencah učitelja tujega jezika ter formativnem spremljanju.
Opazovanje pouka angleščine v Sloveniji in na Hrvaškem kot tujega jezika smo izvedli s pomočjo opazovalnega lista. Hkrati smo s pomočjo polstrukturiranega intervjuja pridobili podatke o načinu poučevanja angleščine kot tujega jezika učitelja, ki poučujeta opazovana razreda.
Ugotovljeno je bilo, da tretješolci v Sloveniji izvajajo aktivnosti skozi različne oblike dela, medtem ko na Hrvaškem prevladuje frontalna oblika dela. Učenci v Sloveniji v večji meri razvijajo jezikovne zmožnosti slušnega razumevanja in ustnega sporočanja, učenci na Hrvaškem pa bralnega razumevanja in pisnega sporočanja. Spoznali smo, da imata oba učitelja razvite različne kompetence za poučevanje tujega jezika. V pouk vpeljujeta elemente formativnega spremljanja, vendar ne vse ter ne v enaki meri. Pri tem prevladuje učitelj v Sloveniji. S pomočjo polstrukturiranega intervjuja ugotavljamo, da oba učitelja težita k načelom sodobnega pouka. Učitelj v Sloveniji velik poudarek namenja sodelovalnemu delu, na Hrvaškem pa uporabi tujega jezika.
Ključne besede: poučevanje angleščine, tuji jezik, razredna stopnja, Slovenija, Hrvaška
Objavljeno v DKUM: 05.08.2024; Ogledov: 121; Prenosov: 49
Celotno besedilo (1,77 MB) |
7. Usvajanje slovenščine kot drugega in tujega jezika s poudarkom na pravorečjuMelita Zemljak Jontes, Simona Pulko, 2024, samostojni znanstveni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji Opis: Prispevek prinaša pregled zakonodaje s področja izobraževanja otrok in učencev tujcev in priseljencev, prikaz večjezičnosti in jezikovne ozaveščenosti, pomena razvijanja transdisciplinarne pismenosti in možnosti za njeno razvijanje, vlogo sporazumevanja v slovenščini kot drugem in tujem jeziku s poudarkom na pravorečju, tj. na glasovnem zavedanju. Analiza vsebuje komentarje in primere aktivnosti (med drugim projekta DEAL), zlasti tistih s poudarkom na razvijanju pravorečne zmožnosti.
Ključne besede: slovenščina, slovenščina kot tuji jezik, slovenščina kot drugi jezik, pouk slovenščine, jezikovne kompetence, pismenost, pravorečje
Objavljeno v DKUM: 26.07.2024; Ogledov: 118; Prenosov: 17
 Povezava na datoteko |
8. Analiza pomena in znanja italijanskega jezika pri turističnih ponudnikih Posavja : magistrsko deloTanja Hlebec, 2023, magistrsko delo Opis: Italija je eden izmed najpomembnejših emitivnih trgov za Slovenijo, zato smo želeli raziskati, kakšen pomen turistični ponudniki Posavja pripisujejo znanju tujih jezikov, in preveriti, kako komunicirajo s tujimi turisti na splošno ter kako poteka komunikacija z italijanskimi turisti. V nalogi smo predstavili tržni profil Italije in z raziskavo ugotovili, kako sta prilagojeni ponudba in komunikacija za italijanske turiste ter na katerih področjih se lahko turistični ponudniki Posavja izboljšajo, kar bi posledično prispevalo k večji kakovosti občin in cele regije. V današnjem času globalizacije in nenehnih sprememb je pomembno, da se posamezniki ter podjetja jezikovno in kulturno prilagajajo, saj imajo tako več možnosti za uspešnost pri poslovanju. Na osnovi raziskave, ki smo jo izvedli v sklopu naloge, smo poskušali oblikovati priporočila za turistične ponudnike, kako naj bi v prihodnosti izboljšali svojo komunikacijo v italijanskem jeziku.
Ključne besede: turizem, Posavje, tuji jezik, italijanski jezik
Objavljeno v DKUM: 15.07.2024; Ogledov: 102; Prenosov: 26
Celotno besedilo (1,76 MB) |
9. Deutsch als Fremdsprache im Beruf : soziophonetische Merkmale bei lokalen deutschsprachigen Reiseführern in der slowenischen Region SteiermarkAjda Kavšak, 2024, magistrsko delo Opis: Magistrska naloga obravnava sociofonetične značilnosti lokalnih turističnih vodnikov na slovenskem Štajerskem, ki so se nemščine učili kot tujega jezika. Namen raziskave je bil ugotoviti, kakšne so izgovorne značilnosti izbranih turističnih vodnikov na slovenskem Štajerskem z izgovornimi značilnostmi standardne nemščine ter primerjati izgovorne značilnosti ženskih in moških vodnikov.
Teoretični del magistrske naloge vsebuje uvod v pojme fonetike, fonologije in sociofonologije ter kratek pregled značilnosti slovenskega jezika, njegovih posebnosti in narečij s poudarkom na narečju štajerske regije v Sloveniji. Nadalje sledi krajši pregled značilnosti slovenskega knjižnega jezika, njegovih posebnosti in narečij, pri čemer se osredotočamo na narečje štajerske pokrajine v Sloveniji, od koder prihajajo intervjuvani turistični vodniki. V nadaljevanju so predstavljene specifike nemškega knjižnega jezika, njegove fonetične značilnosti, pravila izgovarjave in znane tipične napake tujcev pri govoru nemščine. Teoretični del zaključujejo poglavja o podobnostih in razlikah slovenskega in nemškega jezika ter prikaz že poznanih rezultatov podobnih študij, ki so bile opravljene na nemško govorečih območjih.
Empirični del vsebuje predstavitev metode, načina zbiranja jezikovnega gradiva in akustično analizo intervjujev, ki smo jih opravili z lokalnimi turističnimi vodniki na slovenskem Štajerskem. Dobljene rezultate analize smo najprej primerjali z že obstoječimi študijami o spolno specifičnih razlikah v nemškem jeziku in kontrastivnimi nemško-slovenskimi študijami, hipoteze pa smo ovrednotili na podlagi rezultatov in primerjav. Temu sledijo predstavitve možnih nadaljnjih raziskav.
Ključne besede: Nemščina kot tuji jezik, sociofonetika, fonetika, turistični vodniki, slovenska Štajerska
Objavljeno v DKUM: 11.07.2024; Ogledov: 72; Prenosov: 30
Celotno besedilo (3,79 MB) |
10. |
