1. ANALIZA ASPIRACIJ TUJKOV V DIHALIH IN NJIHOVO ODSTRANJEVANJE S TOGIM BRONHOSKOPOMTadeja Arčan, 2016, magistrsko delo Opis: Uvod in opis problema: Obravnava bolnikov s tujki v dihalih je stresna situacija, saj je potrebno hitro ukrepanje s strani operacijske ekipe, ki sodelujejo pri obravnavi bolnika. Tujke odstranjujemo v splošni anesteziji z bronhoskopijo oziroma s togim bronhoskopom, ki je endoskopska tehnika za pregled sapnika ter proksimalnih delov bronhijev ter odstranjevanje tujkov iz dihal.
Metodologija: V retrospektivni presečni raziskavi smo pregledali podatkovno bazo bolnišničnega informacijskega sistema MEDIS UKC Maribor v desetletnem obdobju od leta 2005 do leta 2015. V raziskovalni vzorec smo vključili bolnike z vključitvenimi kriteriji diagnoz iz Mednarodne klasifikacije bolezni in sorodnih zdravstvenih problemov (MKB-10). Nadalje smo iskali po šifrantu Klasifikacije terapevtskih in diagnostičnih postopkov (KTDP) ter po opravljenih posegih s šiframi posegov. Nato smo v magistrskem delu s slikovnim materialom opisali postopek toge bronhoskopije. V zadnjem delu smo na simulatorju prikazali možnost umetnega predihavanja preko togega bronhoskopa.
Rezultati: V desetletnem obdobju je bilo na oddelku za ORL in MFK obravnavanih 38 primerov suma na tujek v dihalih. V 24 primerih je šlo za pediatrične bolnike. Najmlajši je bil star 1 leto, najstarejši 14 let. Tujek, ki je bil v dihalih najpogosteje, je bil arašid. Najpogostejša lokacija zagozditve tujka je desni glavni bronhij, in sicer v 19 primerih. Najpogostejša napotna diagnoza bolnikov, napotenih na oddelek za ORL in MFK, je sum na tujek. Tako kot je pri otrocih razlog aspiracije tujkov raziskovanje okolja ter smejanje, govorjenje pri hranjenju, je pri odraslih vzrok spremljajoča osnovna bolezen. Od 14 primerov pri odraslih je bilo 8 bolnikov hospitaliziranih s spremljajočimi boleznimi.
Sklep: Največ tujkov smo zasledili pri otrocih v starosti med 1 in 3 leti. Tako kot je pri otrocih razlog aspiracije tujkov raziskovanje okolja, tekanje, smejanje in govorjenje pri hranjenju, je pri odraslih vzrok spremljajoča osnovna bolezen. Najpogosteje je bil tujek zagozden v desni glavni sapnici. Najpogostejši tujek pri otrocih je bil arašid, pri odraslih jabolko.
Ključne besede: togi bronhoskop, bronhoskopija, tujek, aspiracija
Objavljeno v DKUM: 14.10.2016; Ogledov: 2456; Prenosov: 277
 Celotno besedilo (1,48 MB) |
2. POZNAVANJE SODOBNIH SMERNIC PRVE POMOČI PRI OTROKU Z ZAPORO DIHALNE POTI Z VIDIKA NEPROFESIONALCEVBlažka Kozikar, 2012, diplomsko delo Opis: Zgodnje prepoznavanje zapore dihalne poti s tujkom je ključno za pravočasno ukrepanje. Smrt zaradi zadušitve je redek vzrok, ki ga je mogoče preprečiti. Pri otoku je pomembno, da odstranimo vse majhne predmete iz dosega rok in ga tako zaščitimo pred morebitno poškodbo ali zadušitvijo. Namen diplomskega dela je ugotoviti raven praktičnega znanja neprofesionalcev o vsebinah sodobnih smernic prve pomoči pri oživljanju otrok v primeru popolne in nepopolne zapore dihalne poti ter opisati zdravstveno-vzgojno delo in naloge medicinske sestre.
Metodologija raziskovanja. V raziskavi je uporabljena deskriptivna metoda dela. Teoretična izhodišča smo opredelili s pomočjo analize domače in tuje literature. S pomočjo vprašalnika, ki je zajemal 19 vprašanj odprtega tipa, smo v empiričnem delu izvedli raziskavo. Raziskovalni vzorec je zajemal 100 neprofesionalcev.
Rezultati. Na podlagi rezultatov smo ugotovili, da je znanje iz prve pomoči med neprofesionalci zelo nizko. Največ anketirancev, kar 50 % ljudi se je tečaja prve pomoči nazadnje udeležilo pred več kot desetimi leti. 42 % bi dojenčku z delno zaporo dihalne poti pomagalo tako, da bi ga prijelo za noge, ga obrnilo na glavo in udarjalo po ritki. Na vprašanje »kakšno je razmerje pri oživljanju med masažo srca in vdihi« je kar 28 % anketiranih odgovorilo z odgovorom 5:1. Glede na rezultate vidimo, da bi se ljudje morali večkrat udeležiti tečajev prve pomoči in s tem svoje znanje obnavljati in nadgrajevati.
Sklep. Večinoma ljudi ne ve kako bi ukrepalo v krizni situaciji. Zapora dihalne poti pri otroku je nevarno stanje, zato je pomembno, da znajo neprofesionalci ukrepati v takšni situaciji. Medicinska sestra je dolžna ljudi učiti, jih zdravstveno vzgajati in osveščati o prvi pomoči pri zapori dihalne poti ter jim tudi svetovati kako se lahko takšnim situaciji izognejo.
Ključne besede: Ključne besede: prva pomoč, zapora dihalne poti, tujek, otrok, medicinska sestra.
Objavljeno v DKUM: 04.07.2012; Ogledov: 2624; Prenosov: 441
Celotno besedilo (2,51 MB) |
3. Nujni ukrepi ob akutnem nastanku dihalne stiskeTadej Jerebic, 2011, diplomsko delo Opis: POVZETEK
Akutna dihalna stiska spada med stanja, katera lahko v trenutku ogrozijo naše življenje. Zanjo je značilen hiter nastanek, kar pa posledično pripelje do stanja, ko je bolnik vitalno ogrožen. V tem primeru so potrebni hitri in pravilni ukrepi zdravstvenih delavcev. Nujne ukrepe moramo poznati vsi, da lahko ob pojavu akutne dihalne stiske pravilno in kvalitetno ukrepamo. V diplomskem delu predstavljamo najpogostejše vzroke za nastanek akutne dihalne stiske, kot so astma, tujek, kronična obstruktivna pljučna bolezen in pljučni edem. Predstavili smo pravilne nujne ukrepe, s katerimi dihalno stisko preprečimo in s tem rešimo življenje bolniku. Metodologija raziskovanja. V diplomski nalogi smo uporabili kvantitativno metodologijo raziskovanja, z uporabo delno strukturiranega vprašalnika. Raziskavo smo izvedli v Domu starejših občanov Tezno in Univerzitetnem kliničnem centru Maribor; oddelku za pljučne bolezni. Anketni vprašalnik je bil sestavljen iz 22 vprašanj. V raziskavi je sodelovalo 50 članov negovalnega tima. Raziskava je bila izvedena meseca maja 2011. Rezultati. Po rezultatih raziskave smo prišli do ugotovitve, da se večina anketiranih z akutno dihalno stisko sreča večkrat tedensko. Iz raziskave smo ugotovili, da stopnja izobrazbe ne vpliva na ozaveščenost o nujnih ukrepih. Razvidno je tudi, da bi v primeru akutne dihalne stiske večina anketiranih pravilno ukrepala. Sklep. Diplomirane medicinske sestre / diplomirani zdravstveniki na različnih področjih dela potrebujejo ustrezno znanje o vzrokih nastanka dihalne stiske ter o pravilnih, nujnih ukrepih. Naše mnenje je, da se takšno znanje lahko zagotovi le z nenehnim izobraževanjem in izpopolnjevanjem na področju, ki zajema pravočasno prepoznavo in obravnavo življenjsko ogroženega bolnika z dihalno stisko.
Ključne besede: Ključne besede: akutna dihalna stiska, nujni ukrepi, astma, tujek, pljučni edem, KOPB.
Objavljeno v DKUM: 27.09.2011; Ogledov: 3816; Prenosov: 1033
Celotno besedilo (2,24 MB) |
