Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Diplomsko delo obravnava pravno organizacijski okvir v smislu oblike gospodarskih družb, ki se lahko ustanovijo v Združenih Arabskih Emiratih, natančenje v Dubaju, ter razpravlja o tem, katere izmed njih smejo ustanavljati tujci. Lokalno prebivalstvo je načeloma vedno prisotno pri ustanovitvi gospodarske družbe, ki jo želi ustanoviti tujec. Glede na dejstvo, da pravna ureditev v Dubaju razlikuje ustanovitev družbe na »onshore« in »offshore«, je v diplomski delu opredeljena razlika med obema. Pravni okvir je urejen na zvezni ravni z Zveznim zakonom št. 2/2015 o gospodarskih družbah, ki sem ga primerjala z ureditvijo v Republiki Sloveniji. Podrobneje je na fiktivnem primeru predstavljena ustanovitev družbe z omejeno odgovornostjo (korporacijski koraki ustanovitve družbe v ZAE) kot tudi pravni okvir in možnosti ustanovitve družbe za tujce.
Ključne besede: Združeni Arabski Emirati, Dubaj, ustanovitev gospodarske družbe, Zvezni zakon, »onshore«, »offshore«, prosto ekonomsko območje, družbena pogodba, lokalno prebivalstvo, tujec.
Objavljeno v DKUM: 16.02.2017; Ogledov: 1543; Prenosov: 163
Celotno besedilo (671,77 KB)

Opis: Namen diplomske naloge je predstaviti izobraževanje zaposlenih in organizacijske oblike izobraževanj v organizaciji Policiji. V diplomski nalogi bo nekaj besed namenjenih sami organizaciji, schengenski evalvaciji, Zakonu o tujcih R Slovenije in R Avstrije. V raziskavi bom predstavila primerjavo Zakona o tujcih RS in RA, največji poudarek pa bom namenila izobraževanju v policiji. Cilj raziskave je celovito proučiti organizacijsko obliko izobraževanja in izobraževanje v organizaciji o Zakonu o tujcih. Za metodo raziskave bom uporabila raziskovalna vprašanja. Odgovorila bom na vprašanja o urejenosti izobraževanja v Policiji, organizacijskih oblikah, o vodjih izobraževanj, ciljnih skupinah, trajanju izobraževanja in o Zakonu o tujcih ter kaj mora policist o tem zakonu vedeti. Pri zbiranju informacij si bom pomagala z zbiranjem podatkov iz dokumentacije in interneta. V raziskavi sem ugotovila, da je v organizaciji Policiji izobraževanje zaposlenih zaradi varčevanja in krize slabše organizirano. Izobraževanja potekajo v Policijski akademiji v Tacnu kadar stopi v veljavo nov zakon ali so k zakonu dodane spremembe in dopolnitve. Izobraževanja so organizirana s strani inšpektorjev Sektorja za mejo in tujce, udeleženci teh izobraževanj pa so vabljeni pisno. Povabljeni udeleženci izobraževanj so vodje enot, pomočniki vodje enote in policisti multiplikatorji. Za literaturo, katero bi naj uredili organizatorji izobraževanja, morajo udeleženci poskrbeti sami, zato da so stroški same izvedbe izobraževanja nižji. V Policijskih enotah oziroma Policijskih postajah so nato organizirana izobraževanja za policiste, katere vodijo tisti, ki so bili prisotni na izobraževanju v Policijski akademiji v Tacnu. Na teh izobraževanjih policisti pridobijo dodatna znanja o zakonu, o katerem teče izobraževanje, kar potrebujejo pri vsakodnevnem delu. Žal smo policisti večinoma prepuščeni sami sebi in smo se primorani samoizobraževati, saj so stroški izobraževanj za vse zelo visoki. Izobraževanje na policijski postaji je odvisno predvsem od komandirja in od potreb po izobraževanju.
Ključne besede: zakon, policija, izobraževanje, scheval, tujec
Objavljeno v DKUM: 01.10.2015; Ogledov: 1743; Prenosov: 127
Celotno besedilo (3,50 MB)

Opis: Diplomsko delo je razdeljeno na tri tematske dele, in sicer v začetku opisuje pojem migracije in pravno ureditev zaposlovanja tujcev v Republiki Sloveniji, nato preide na zaposlovanje tujcev od osamosvojitve do danes, na koncu pa predstavi vpliv recesije na zaposlovanje tujcev v Republiki Sloveniji v času globalne gospodarske recesije. Zaposlovanje tujcev je razdeljeno na dve časovni obdobji. V prvem obdobju je zajeto zaposlovanje tujcev od leta 1991 do 2000. V drugo obdobje pa je zajeto obdobje od leta 2000, ko je stopil v veljavo nov Zakon o zaposlovanju in delu tujcev, pa do junija 2010. To drugo obdobje je še posebej predstavljeno, kot obdobje pred vstopom Slovenije v Evropsko Unijo in obdobje po letu 2004, ko je Slovenija postala polnopravna članica Evropske Unije. Diplomsko delo se dotakne tudi različnih vzrokov zaposlovanja tujcev in vpliv zaposlovanja le teh na trg domače delovne sile. Prikaže značilnosti in strukturo zaposlenih tujcev v Republiki Sloveniji. Predstavi domača pričakovanja in kasnejše dejansko stanje zaposlenih tujcev iz držav članic Evropske Unije, po vstopu Slovenije v Evropsko Unijo, in s kakšnimi protikriznimi ukrepi se je odzvala vlada v času recesije.
Ključne besede: Zaposlovanje, delo, tujec, trg dela, migracije, recesija, protikrizni ukrepi, Evropska Unija, evropski gospodarski prostor.
Objavljeno v DKUM: 12.01.2011; Ogledov: 3224; Prenosov: 276
Celotno besedilo (1,22 MB)

Opis: S sprejetjem KZ-1 je v kazenskem pravu odpravljena ureditev izgona tujca iz države v obliki sankcije. Po novem se ta v kazenskem pravu lahko izrazi v okviru pravnih posledic obsodbe. V prekrškovnem pravu je izgon tujca iz države predviden kot fakultativna stranska sankcija. Za izrek sankcije izgona tujca iz države je pristojno le sodišče, ki ima možnost in dolžnost presoditi izpolnjevanje vseh pogojev za izgon tujca - storilca, kot tudi okoliščin primera relevantnih za sprejem odločitve o izgonu. V kazenskem pravu je, po sedaj veljavni ureditvi, to naloga zakonodajalca. Presoditi mora obsodbe za katera kazniva dejanja in katere kazni so takšne, da ne glede na okoliščine na strani tujca - storilca upravičujejo nastanek pravnih posledic obsodbe, ki pomenijo izgon iz države. V prekrškovnem pravu je izrekanje sankcije izgona tujca iz države omejeno na težje prekrške. Glede na to, da se je prekrškovno pravo v razmerju do državljanov RS odpovedalo sankcioniranju s poseganjem v svobodo gibanja, je potrebno, da sodišča k izrekanju te sankcije pristopajo restriktivno. Sodišče bo šele na podlagi okoliščin primera lahko presodilo morebitno smotrnost in sorazmernost izgona tujca iz države. V kazenskem pravu se s predvideno ureditvijo uvaja obligatorni izgon. Pravne posledice obsodbe namreč nastanejo po samem zakonu, s katerim so predpisane. Brez ureditve, ki bi predstavljala odmik od te njihove temeljne značilnosti, okoliščin primera ne bo mogoče upoštevati, razen v nekaterih izjemnih primerih, ko bi obligatorni izgon bilo mogoče šteti za ustrezen, bi bilo potrebno omogočiti možnost upoštevanja okoliščin primera, na katerih bi šele nato lahko ustrezno utemeljili smotrnost in sorazmernost izgona tujca iz države. Zavedati se je potrebno, da je izgon ukrep prostostne narave, ki lahko ima za tujca hude posledice, še zlasti, če se je močno vključil v okolje v RS. Zato naj pride v poštev predvsem takrat, kadar ga okoliščine primera še posebej upravičujejo in terjajo ter je le- ta tudi sorazmeren. Pri obravnavi instituta izgona tujca iz države se je potrebno zavedati, da je Slovenija država članica EU, v okviru le-te asociacije pa je ena od temeljnih svoboščin prosto gibanje oseb. Izgon tujcev, ki jim je s pravom EU zagotovljena pravica do svobode gibanja, je zato dopusten le v okviru izjem, ki jih to pravo tudi dopušča. Tako je izgon dopusten le, če to zahtevajo razlogi javnega reda, javne varnosti ali javnega zdravja, in če posameznikovo vedenje predstavlja resnično, sedanjo in dovolj resno grožnjo, ki lahko prizadene osnovne interese družbe. Pri obravnavi teh pravnih pojmov je potreben restriktivni pristop. Zavedati se je namreč potrebno, da predstavlja ukrep izgona odmik od ene temeljnih svoboščin EU, to je prostega gibanja oseb. Obstoječa ureditev izgona v prekrškovnem pravu omogoča sodišču, da lahko dodatno upošteva omejitve, ki izhajajo iz evropske zakonodaje, ne da bi pri tem kršilo nacionalno pravo. Od predvidene ureditve v kazenskem pravu, pa bo potrebno izvzeti državljane drugih držav članic EU in njihove družinske člane, saj je le-ta namreč v nasprotju z izrecnimi zahtevami, da morajo utemeljitve izhajati iz podrobnosti posameznega primera, in da predhodne kazenske obsodbe same po sebi ne morejo biti razlog za izgon. Posebna pozornost pri odločanju o izgonu je potrebna, kadar je tujec mladoletna oseba, begunec, prosilec za azil, oseba brez državljanstva ali kadar ima v RS svojo družino. Splošna omejitev trajanja pravnih posledic, torej tudi tistih, ki pomenijo izgon tujca iz države, je pet let, od kar je bila kazen prestana, zastarana ali odpuščena, če zakon, ki jih bo predpisoval, ne bo določal krajšega ali daljšega trajanja. Ta rok teče ne glede na to, kdaj in če sploh, je bil izgon tujca iz države realiziran. Očitna pomanjkljivost te ureditve je neodmerjenost izgona glede na okoliščine primera. V prekrškovnem pravu lahko sodišče izreče izgon v trajanju od šestih mesecev do petih let in pri tej odmeri upošteva okoliščine
Ključne besede: kazensko pravo, prekrškvno pravo, izgon, tujec, načelo nevračanja, sorazmernost, pravne posledice obsodbe, javni red, javna varnost
Objavljeno v DKUM: 26.05.2010; Ogledov: 8245; Prenosov: 540
Celotno besedilo (308,42 KB)