| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


81 - 90 / 111
Na začetekNa prejšnjo stran3456789101112Na naslednjo stranNa konec
81.
Tveganja pri tujih investicijah s poudarkom na nacionalizaciji
Luka Martin Tomažič, 2012, diplomsko delo

Opis: Avtor v diplomskem delu obravnava tveganja, ki se z vidika investitorja pojavljajo ob investiranju v tuje države. V zvezi s tem predstavlja tveganja ekonomske narave in pravno-politična tveganja, osrednji del naloge pa je posvečen nacionalizaciji. Obravnavana ekonomska tveganja so med drugim globalne spremembe v panogi in poslabšanje gospodarskega stanja na teritoriju države gostiteljice, med pravno-političnimi tveganji pa politična nestabilnost držav gostiteljic in ogroženost investicij zaradi ideološke sovražnosti, nacionalizma ali diskriminacije na osnovi etnične pripadnosti. Avtor z vidika investitorja obravnava tudi problematiko upoštevanja pravil s področja varstva okolja. V osrednjem delu avtor obravnava problematiko, povezano s pojmi nacionalizacije, ekspropriacije in konfiskacije. Predstavljeno je vprašanje pravice do nacionalizacije s strani države gostiteljice in njegova povezava s področjem prava človekovih pravic. Predstavljeni so pogoji za zakonitost, učinki ter oblike nacionalizacije, avtor pa problematiko nacionalizacije obravnava tudi skozi obstoječo sodno prakso in aktualne primere. V tretjem delu se avtor posveča problematiki reševanja sporov s področja mednarodnih investicij. Predstavljena je tako sodna pot, kot tudi alternativne oblike reševanja sporov, pri čemer pa je, zaradi prednosti, ki jih predstavlja za tujega investitorja, poudarek na arbitražnem reševanju sporov v okviru sistema ICSID.
Ključne besede: tuje investicije, tveganja investitorja, nacionalizacija, ekspropriacija, mednarodni investicijski spori, ICSID.
Objavljeno: 14.09.2012; Ogledov: 1450; Prenosov: 135
.pdf Celotno besedilo (1,50 MB)

82.
NEPOSREDNE TUJE INVESTICIJE V REPUBLIKI SLOVENIJI IN REPUBLIKI ČEŠKI
Matic Prezelj, 2012, diplomsko delo

Opis: V delu diplomskega seminarja smo analizirali in se osredotočili predvsem na neposredne tuje investicije (v nadaljevanju NTI) Republike Češke in Republike Slovenije. Uvodoma smo predstavili teoretična izhodišča za osnovno razumevanje NTI, v nadaljevanju pa skušali praktično izpostaviti ključne informacije za analizo našega problema. Neposredne tuje naložbe so inštrumenti doseganja ekonomske politike, iskanja novih možnosti, širjenja ekonomije obsega, prenašanja filozofije podjetja, iskanja ugodnosti, širjenja znanja in tehnologije zunaj meja domače države. Gre za nekakšno košarico različnih dejavnosti, ki jih imenujemo neposredne tuje investicije. Vse te značilnosti se prenašajo med državami preko investitorjev, seveda v odvisnosti z lastnim interesom.
Ključne besede: neposredne tuje investicije, investicijska klima, Slovenija, Češka
Objavljeno: 19.12.2012; Ogledov: 689; Prenosov: 86
.pdf Celotno besedilo (1,20 MB)

83.
SLOVENIJA V GLOBALIZACIJI
Matej Briševac, 2012, diplomsko delo

Opis: Globalizacija je svetovni fenomen, ki ga čutimo vsi. V osnovi je globalizacija zakonitost delovanja trga, ki pa ima več pasti in priložnosti kot nacionalna gospodarstva. Kljub mnogim raziskavam še vedno ni povsem znan pojem in mnogi avtorji ga razlagajo različno. Širši pogled na globalizacijo vključuje tudi gibanje ljudi, znanja, kulture ter politične integracije. Vendar sem se v svojem delu omejil le na ekonomsko globalizacijo. Sam proces globalizacije traja že stoletja in ni moč ugotoviti, kdaj in kje natančno se je pojavil. Njegove posledice se močneje čutijo v razvitih državah kot v manj razvitih. Kapital je bistvena sestavina proizvodnje zato se morajo države boriti, da ga pritegnejo. Ravno pri privabljanju kapitala prihaja do izraženosti poslovanje v bolj razvitih državah, saj se trgovina odvija preko telefonov in računalniških omrežij, kjer imajo razvite države prednost pred nerazvitimi. Ker so podjetja trajno izpostavljena konkurenci, skušajo svoje tržne pozicije ohranjati ali pa jih izboljšati, pri tem pa prihaja do ovir obdavčenja in nadzora države nad multinacionalkami. V nasprotju z ljudmi lahko kapital zapusti državo, če ga je država predhodno obdavčila. Takšen kapital se lahko kasneje investira v katero drugo državo, ki ima bolj ugodne pogoje za investiranje, kar pa je za nekatere moralno sporno. Države prejemnice tujega kapitala povečujejo svoj dohodek zaradi povečanja produktivnosti dela, vendar so soočene z uničevanjem okolja, pretiranim izčrpavanjem virov ter izogibanjem davka v državi t. i. transferne cene. Tudi razvojni oddelki običajno ostajajo v matični državi, iz države gostiteljice pa zaposlujejo najkvalitetnejše kadre, kateri neredko odidejo v matično državo družbe. Države skušajo pritegniti čim več kapitala s spodbudami, saj tuje neposredne investicije spodbujajo gospodarstvo in odpirajo nova delovna mesta. Rast tujih neposredni naložb, ki smo jih bili deležni v preteklih 10 letih in so delno posledica spodbud, katere daje država za vlaganja v Slovenijo, kažejo, da smo kot država uspešni pri privabljanju tujega kapitala. Kljub nenehni rasti investicij se postavi vprašanje, ali bi lahko pritegnili še več tujih investicij.
Ključne besede: – globalizacija, – indikatorji s katerimi merimo globalizacijo, – tuje neposredne investicije, – razlogi za neposredno investiranje.
Objavljeno: 26.11.2012; Ogledov: 1927; Prenosov: 135
.pdf Celotno besedilo (716,22 KB)

84.
GONILNE SILE RASTI DELNIŠKIH INDEKSOV NA KITAJSKEM
Marina Sreš, 2012, diplomsko delo

Opis: Kitajska spada med države v razvoju, kar nakazuje na to, da ima še ogromno potenciala za rast. Gospodarska rast, ki jo je beležila v preteklih letih, poceni delovna sila, velikanski potrošniški trg, to so le nekateri izmed dejavnikov, da podjetja množično outsourcirajo svojo proizvodnjo na Kitajsko.
Ključne besede: nepremičninski balon, tržna kapitalizacija, delniški trg, privatizacija, tuje neposredne investicije, borza, gospodarska rast
Objavljeno: 21.03.2013; Ogledov: 857; Prenosov: 71
.pdf Celotno besedilo (1,26 MB)

85.
PREDSTAVITEV SLOVAŠKEGA GOSPODARSTVA IN GOSPODARSKEGA SODELOVANJA MED SLOVENIJO IN SLOVAŠKO
Domen Meža, 2013, diplomsko delo

Opis: V delu diplomskega seminarja smo podrobno predstavili Slovaško vse od njene osamosvojitve pa do danes, razvoj njenega gospodarstva ter njeno rast. S tem mislimo predvsem na privatizacijo gospodarstva, vstop države v EU in gospodarske panoge. Govorili smo tudi o enotni davčni stopnji in o razlogih za davčno reformo. Omenili pa smo tudi druge reforme, ki jih na Slovaškem izvajajo že zadnjih nekaj let ter o reformah, ki jih bodo še izvedli. Govorili smo tudi o tujih investicijah na Slovaškem in zakaj investirati na Slovaško. Opredelili smo pojem diplomacije, gospodarske diplomacije in slovenske diplomacije na Slovaškem. Spoznali smo gospodarsko sodelovanje med Slovenijo in Slovaško in s pomočjo kazalnikov razvitosti posamezne države prišli do ugotovitve, katera država je bolj razvita in da je to v tem trenutku Slovenija. Pri tem smo si pomagali s primerjavo gibanja BDP na prebivalca, gibanja BDP na prebivalca po paritetni skupni moči, realno stopnjo rasti BDP, stopnjo inflacije ter primerjavo držav v zvezi z izvozom in uvozom. Nenazadnje pa smo državi primerjali v blagovni menjavi in prišli do zaključka, da trenutno Slovenija več izvozi na Slovaško kot uvozi iz nje, kar nam je samo potrdilo naše teze.
Ključne besede: Ključne besede: gospodarstvo, tuje investicije, diplomacija, gospodarska diplomacija, kazalnik razvitosti
Objavljeno: 30.10.2013; Ogledov: 807; Prenosov: 49
.pdf Celotno besedilo (768,54 KB)

86.
ANALIZA NEPOSREDNIH TUJIH INVESTICIJ V REPUBLIKI MAKEDONIJI V OBDOBJU MED 2005-2013
Marija Hristovska, 2014, diplomsko delo

Opis: Pri izdelavi diplomske naloge sem se ukvarjala z oblikami mednarodnega pretoka kapitala, vpliva globalizacije, portfeljskimi naložbami, evolucijo tokov tujih neposrednih investicij, značilnostmi naložbenega okolja Republike Makedonije in strategijami Republike Makedonije za pridobitev tujih investicij. Cilj diplomske naloge je bil raziskati razmere za tuje investicije v Republiki Makedoniji in sicer s posebnim poudarkom na tujih neposrednih investicijah v obdobju med letoma 2005− 2013. Analize tujih investicij so zelo zahtevne in jih je težko izvajati zaradi pomanjkanja podatkov. Vsako vrsto naložbe je možno razčleniti in samostojno raziskovati. Sledila sem toku kapitala skozi leta, v določeni državi, oziroma v tem primeru Republiki Makedoniji v obdobju med letoma 2005−2013.
Ključne besede: tuje neposredne investicije, portfeljske investicije, mednarodni pretok kapitala.
Objavljeno: 03.12.2014; Ogledov: 510; Prenosov: 88
.pdf Celotno besedilo (1006,65 KB)

87.
MODELI OCENJEVANJA PRIVLAČNOSTI LOKACIJE V PROCESU INTERNACIONALIZACIJE POSLOVANJA PODJETJA
Tanja Cvetko, 2015, magistrsko delo

Opis: Neposredne tuje investicije so vztrajni spremljevalec globalne gospodarske rasti. V ta namen smo raziskali investicijsko okolje izbranih tranzicijskih držav: Češka, Slovaška, Poljska, Madžarska in Hrvaška, orisali stanje neposrednih tujih investicij v svetu, podrobneje preučili države BRIC in opisali stanje neposrednih tujih naložb v Sloveniji, hkrati spoznali zakonski okvir, lokacijsko specifične prednosti in naložbeno okolje. Zakaj se Slovenija zdi najmanj privlačna država v Evropski uniji za neposredne tuje investicije? Po obsežni pregledani literaturi so nekateri avtorji menijo, da je problem recesija, nekateri pa pravijo, da je problem Slovenija. Marsikatero podjetje, ki je poskušalo investirati v Slovenijo, je, brez močne želje in jeklenih živcev, obupalo. Največjo oviro predstavljata birokracija in pridobivanje najrazličnejših dovoljenj.
Ključne besede: Internacionalizacija, privlačnost trga, prevzemi in združitve, neposredne tuje investicije, tranzicijske države, strategija vstopa na tuji trg.
Objavljeno: 23.11.2015; Ogledov: 484; Prenosov: 112
.pdf Celotno besedilo (2,10 MB)

88.
89.
90.
Iskanje izvedeno v 0.27 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici