| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


41 - 50 / 111
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
41.
NEPOSREDNE TUJE INVESTICIJE KOT VSTOPNA STRATEGIJA NA MAKEDONSKI TRG
Stefan Šišovski, 2009, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo obravnavali neposredne tuje investicije, kot vstopno strategijo na makedonski trg. Na začetku je bila podana teoretična razlaga o obliki vstopa, za katerega se lahko podjetje odloči, v okviru svoje strategije internacionalizacije poslovanja na tuje tržišče. Podali smo krajši opis strategije vstopa preko neposrednih tujih investicij, ter prišli do spoznanja, da je bilo v začetku tranzicijskega obdobja makedonskega gospodarstva, teh investicij v zelo majhnem obsegu. V osrednjem delu diplomske naloge, smo obravnavali vpliv neposrednih tujih investicij na zaposlenost (kot ključni makroekonomski problem gospodarstva), ter ekonomski razvoj, in ukrepe, ki jih sprejema makedonska vlada, s ciljem omogočiti potencialnim investitorjem pozabiti na probleme iz preteklosti, ter podati sliko o "učeči se družbi" makedonskega gospodarstva, z vlaganjem v izobraževanje mladih kadrov, ki bodo sposobni na uspešen način omogočiti tujim investitorjem, ustvarjati investicijski dobiček v državi. V zadnjem delu, smo opisali konkretne primere tujih investicij v državi, ter podali osrednje probleme, s katerimi so se srečevali investitorji, oziroma, kaj so bili motivi njihovih odločitev investirati v državi. Zadržali smo se na slovenskih investicijah v makedonskem gospodarstvu, ter ugotovili, da je slovenski kapital močno prisoten v Makedoniji, tako po obsegu, kot po številu investicij v različnih panogah gospodarstva. Vzroki, zakaj je za slovenske vlagatelje Makedonija zanimiva kot investicijska država, so geografske in zgodovinske danosti, ki jih predstavlja geografska bližina Slovenije, dobro poznavanje trga in jezika, tradicionalno dobri odnosi z vzpostavljenimi poslovnimi stiki v preteklosti, ter uveljavljenost nekaterih slovenskih blagovnih znamk. Ravno poznavanje gospodarstva Makedonije, poslovnih navad in običajev, omogoča slovenskim podjetjem, da se v neurejenih razmerah znajdejo bolje, kot druga podjetja.
Ključne besede: neposredne tuje investicije, Makedonija, makedonsko gospodarstvo, ekonomski razvoj, zaposlenost, slovenske investicije v Makedoniji.
Objavljeno: 28.07.2010; Ogledov: 1582; Prenosov: 113
.pdf Celotno besedilo (1,59 MB)

42.
GLOBALIZACIJA IN REVŠČINA
Herman Vabič, 2010, magistrsko delo/naloga

Opis: Magistrsko delo se ukvarja s proučevanjem področja globalizacije in revščine. Globalizacija je proces, ki je odločno prispeval k odpiranju mej, pretoku kapitala in vzpostavljanju svobodnega trga. Globalizacija ima številne definicije. Najbolj javna in ljudska pa je tista, ki globalizacijo povezuje s pretežno pozitivnimi občutki in pričakovanji o boljšem življenju, novih delovnih mestih, številnih priložnostih … V poglavju o globalizaciji sem opredelil različne definicije globalizacije, prikazal faktorje, ki so spodbudili globalizacijo, različne vidike globalizacije in meril globalizacijo z indeksom globalizacije. Revščina je naslednje področje, ki sledi v magistrskem delu. Revščino lahko opredelimo kot pomanjkanje življenjsko potrebnih stvari, kot so hrana, oblačila, zavetje in varno pitje vode. Revščino lahko opredelimo iz različnih vidikov tako, da ločimo absolutno revščino, relativno revščino in subjektivno revščino. Prav tako kot razlikujemo različne vidike revščine, imamo tudi različne načine merjenja revščine in mednarodne organizacije, ki se z njimi ukvarjajo (Svetovna banka, Eurostat, Združeni narodi). Na koncu poglavja o revščini pa sem prikazal še nekatere povezave med revščino in globalizacijo. Globalizacijo sem opredelil predvsem iz ekonomskega vidika (gospodarska rast, trgovina, TNI). V zaključku naloge sem opravil analizo, katere namen je bil raziskati vpliv globalizacije na revščino. Poskušal sem potrditi pozitivno vlogo globalizacije pri zmanjševanju revščine. V začetnem delu analize sem najprej opredelil kazalnike, s katerimi sem preverjal hipotezo H 1 in hipotezo H 2, nato pa sem dodal še ekonomske kazalnike globalizacije (trgovina, TNI), kazalnik razvoja in z analizo regresije preveril še hipotezo H 3.
Ključne besede: globalizacija, razsežnost globalizacije, indeks globalizacije, revščina, merjenje revščine, trgovina, gospodarska rast, tuje neposredne investicije, analiza regresije
Objavljeno: 01.07.2010; Ogledov: 6097; Prenosov: 1578
.pdf Celotno besedilo (802,73 KB)

43.
KORELACIJA NEPOSREDNIH TUJIH INVESTICIJ IN NJIHOVIH VPLIVOV NA IZBRANE DRŽAVE - KITAJSKA IN DRŽAVE CENTRALNE EVROPE
Matej Taferner, 2010, delo diplomskega seminarja/zaključno seminarsko delo/naloga

Opis: V diplomskem seminarju, ki sem ga napisal, sem se v prvem delu osredotočil na opisovanje neposrednih tujih investicij (NTI), nato sem nadaljeval s predstavitvijo izbranih teorij, kot sta npr. Heckscher-Ohlinov model in Dunningova teorija, na koncu pa prikazal še vplive NTI na izbrana gospodarstva (Kitajska, Poljska, Češka, Slovanška, Madžarska in Slovenija). V prvem delu sem tako med drugim izpostavil dejstvo, da so NTI sestavni del procesa globalizacije in da so tekom opazovanega obdobja od leta 1987 oziroma 1995 do 2007 postale tudi ena izmed najpogostejših in najbolj dinamičnih vrst toka kapitala v analiziranih državah (Kitajska, Poljska, Češka, Slovanška, Madžarska in Slovenija). V drugem delu sem predstavil korelacijo med NTI in njihovimi vplivi na rast oziroma upad ekonomskih variabel. Celotna predstavitev poteka v več sklopih. Z uporabo podatkovnih baz, kot so European Bank for Reconstruction and Development database, World Development Indicators Database from the World Bank, The Organisation for Economic Co-operation and Development (OECD) data in Chinese National Bureau of Statistics yearbooks data sem eliminiral možnost uporabe nepreverjenih in statistično neenotnih podatkov, kot dodatno pomoč pa so mi predstavljale raziskave in članki priznanih avtorjev, kot so Robert E. Lipsey, Blomstrom, Kokko, Dunning, Gujarati in drugi Eden izmed načinov analize vpliva in korelacije NTI na različne ekonomske variable je uporaba ekonometričnih metod. Z uporabo regresijske enačbe sem tako poskušal razložiti in prikazati vpliv in korelacijo med neposrednimi tujimi investicijami (NTI) na ravni bruto domačega proizvoda (BDP), rast izvoza, stopnjo brezposelnosti in vpliva na okolje. Pri tem sem si pomagal s postavitvijo štirih hipotez. Hipoteze so bile sledeče: hipoteza 1 je temeljila na predpostavki, da prilivi neposrednih tujih naložb povečajo ravni BDP, hipoteza 2 je predpostavljala, da NTI povečajo izvozno dejavnost, hipoteza 3 je temeljila na predpostavki, da NTI vplivajo na zmanjšanje ravni brezposelnosti, in hipoteza 4 na predpostavki, da se ravni onesnaženosti (CO2 emisije) povečujejo s pritokom neposrednih tujih naložb. Pri prikazovanju rezultatov in matematičnih operacijah sem uporabljal linearni ekonometrični model. Ker sem predvideval, da bodo BDP, izvoz in brezposelnost povezani/korelirani, sem uporabil SEM model (structural equation model), medtem ko sem zaradi raznolikosti podatkov le-te zbiral s kombinacijo »time series and cross section« metode. Čeprav so spremenljivke nenormalno porazdeljene glede na elementa asimetrije in sploščenosti, mi ta nenavadna porazdelitev ni onemogočila neizvedljivost testa linearne regresije. Zaključek raziskave temelji na dejstvu, da obstajajo tako pozitivni kot negativni učinki NTI, katerih glavni nositelj so transnacionalna podjetja (TNP). Čeprav v osnovnem delu raziskave nisem eksplicitno izpostavil negativnih in pozitivnih učinkov NTI, je splošno znano dejstvo, da določeni ljudje iz stroke neposredne tuje investicije podpirajo, medtem ko jih drugi ne, saj menijo, da le-te niso pozitivne, oziroma lahko v določeni meri državi tudi škodijo. K mojemu povzetku ideje ekonomistov, ki imajo NTI za pozitivne oziroma negativne, pa je prispevalo dejstvo, da je osnovni del raziskave pokazal, da je zelo malo spremenljivk, pri katerih je bila ugotovljena zelo visoka korelacija. Natančnejša analiza je pokazala, da so NTI močno negativno korelirane z onesnaževanjem, kar je v nasprotju z domnevo, da bi povečanje tujih neposrednih investicij pripeljalo do večjega onesnaženja. Individualni test linearne regresije pa je na primeru Poljske pokazal, da je povečanje NTI dejansko imelo negativen vpliv na gospodarsko rast v tej državi, čeprav ta ugotovitev ni v skladu z ekonomsko teorijo in izvirno hipotezo, da pritoki NTI povečajo ravni bruto domačega proizvoda. Tako sem po svoji presoji zaključil, da imajo NTI pozitivno-negativni učinek. V zaključku sem tudi izpostavil, da na končni rezultat, ki ga imajo NTI na neko ekonomsko spre
Ključne besede: Neposredne tuje investicije (NTI), izbrane srednjeevropske države, Kitajska, korelacija, rast bruto domačega proizvoda (BDP), rast izvoza, brezposelnost, emisije (CO2), statistične metode za analizo podatkov, regresijska enačba, linearni ekonometrični model, structural equation model (SEM), time series, cross section.
Objavljeno: 02.12.2010; Ogledov: 2549; Prenosov: 178
.pdf Celotno besedilo (460,84 KB)

44.
DEVIZNI TEČAJ IN TUJE NEPOSREDNE INVESTICIJE NA MADŽARSKEM
Lucija Lipovnik, 2011, delo diplomskega seminarja/zaključno seminarsko delo/naloga

Opis: Devizni tečaj je ena izmed najpomembnejših cen v ekonomiji, saj pomembno vpliva na izvoz in uvoz blaga in storitev ter vpliva na mednarodno konkurenčnost gospodarstva. Delo diplomskega seminarja povzema sistem in gibanje deviznega tečaja valute Madžarske v obdobju od januar 1999 do oktober 2010. Madžarska uporablja sistem fleksibilnega deviznega tečaja in sicer alternativo plazeči deviznotečajni sistem (crawling peg) s pasom ±2.25 %. Devizni tečaj madžarskega forinta je v obravnavanih obdobjih, v primerjavi z evrom dokaj stabilen, večja nihanja so zgolj v obdobju svetovne gospodarske krize. Na podlagi efektivnega deviznega tečaja smo ugotovili, da ima madžarsko gospodarstvo dober konkurenčni položaj med gospodarskimi partnericami. Neposredne tuje investicije so pomemben dejavnik gospodarske rasti, še posebej za gospodarstva v tranziciji, kamor sodi tudi Madžarska. Poleg svežega kapitala, ki se običajno omenja kot glavna prednost tujih investicij, so neposredne tuje investicije predvsem instrument mednarodnega prenosa razvojnih dejavnikov, kot so tehnologija, management, dostop do tujih trgov, integracija v mednarodno gospodarstvo in znanja v najširšem smislu. Madžarska je po obsegu neposrednih tujih investicij na prebivalca danes vodilna v državah vzhodne in srednje Evrope. Obseg neposrednih tujih investicij je v 12 letih dosegel priliv 32.564,31 milijarde evrov.
Ključne besede: devizni tečaj, konkurenčnost, neposredne tuje investicije, Madžarska, Maastrichtski konvergenčni kriteriji.
Objavljeno: 28.11.2011; Ogledov: 1337; Prenosov: 80
.pdf Celotno besedilo (667,66 KB)

45.
ANALIZA EKONOMSKIH ODNOSOV SLOVENIJE S SLOVAŠKO
Mateja Plaskan, 2011, diplomsko delo

Opis: Slovensko gospodarstvo sodi med razvitimi tržnimi gospodarstvi, kar dokazuje struktura BDP, med tem ko Slovaška se prav tako približuje, čeprav še nekateri kazalci izstopajo, kot so brezposelnost, inflacija. Informacijska struktura (uporaba interneta, elektronske pošte v poslovnem svetu) je v Sloveniji zelo dobro razvita in se lahko primerja z sodobno opremljeni informacijskimi državami, prav tako Slovaška, čeprav nima informacijsko pokrito celotno območje, vendar samo nekatere regije. Transport med obema državama je dobro razvit prav tako povezave med njima in organizacijska struktura, čeprav na Slovaškem še na nekaterih območjih zastarel, vendar pa v bodoče pripravljajo načrte za rekonstrukcijo železnice in odprtje novih povezav med Zahodno Evropo. Obe državi sta članice številnih mednarodnih organizacij, med najpomembnejše sodijo WTO, EBRD, IMF, CEFTA, EU, EMU, NATO, Svetovna Banka, pravila poslovanja na finančnem področju so skladna z mednarodnimi organizacijami. Obe državi sta politično stabilni in odprti za tuje investitorje, tu ima prednost predvsem Slovaška. Tehnološki razvoj Slovaške diktirajo tuji investitorji, regijsko je Slovaška zelo neenakomerno razvita.
Ključne besede: Bilateralni odnosi, makroekonomski kazalniki, mednarodne organizacije, Evropska unija, statistični podatki, neposredne tuje investicije, Slovaška, Slovenija.
Objavljeno: 29.08.2011; Ogledov: 1261; Prenosov: 113
.pdf Celotno besedilo (523,33 KB)

46.
47.
VPLIV INVESTICIJSKE KLIME NA NEPOSREDNE TUJE INVESTICIJE V DRŽAVAH BENELUKS
Vesna Horvat, 2011, delo diplomskega seminarja/zaključno seminarsko delo/naloga

Opis: Države združenja Beneluks so si med seboj podobne tako v ekonomskem kot v političnem smislu. Vse tri države so glede na geografsko površino majhna, zelo odprta, a zelo močna in razvita gospodarstva. Tudi zato imajo med seboj zelo podobno politiko do neposrednih tujih investicij (NTI). Prepovedi za vstop tujih investitorjev skoraj ni, obstajajo le omejitve za vstop v nekatere sektorje, kot so zagotavljanje javnega prevoza in varnosti, komunalnih in nekaterih drugih javnih storitev, proizvodnja živil, strelnega orožja itd. Prav tako imajo vse tri države zelo dobro razvit finančni sektor, pri čemer izstopa Luksemburg, ki predstavlja močno finančno središče. Ker so odprte, razvite, svobodne in mirne države, imajo dobro investicijsko klimo. Investicijsko klimo poslabšujejo visoki davki in dobra zaščita delavcev. Ker so si med seboj tako podobne, ne moremo odgovoriti na vprašanje, ali je katera izmed njih za investitorje občutno bolj ali manj privlačna.
Ključne besede: neposredne tuje investicije, investicijska klima, politika do NTI, ekonomska svoboda.
Objavljeno: 24.11.2011; Ogledov: 1006; Prenosov: 86
.pdf Celotno besedilo (773,72 KB)

48.
SLOVENSKE NEPOSREDNE TUJE INVESTICIJE V DRŽAVAH ZAHODNEGA BALKANA
Damir Čontala, 2012, diplomsko delo

Opis: Neposredne tuje investicije sodijo med najvišje oblike internacionalizacije. Postale so prevladujoča oblika poslovnega tveganja v tujini in se od ostalih oblik mednarodnih tokov kapitala razlikujejo predvsem po tem, da gre za strateško obliko vlaganja, katere značilnost sta dolgoročnost in aktivna vloga investitorja. Najpomembnejši motiv, ki vodi podjetja v investiranje v tujino, je motiv ohranjanja, širjenja in prodora na tuje trge. Podjetja se ob vstopu na tuje trge srečujejo z različnimi ovirami, med katerimi izstopajo predvsem pomanjkanje znanja, informacij, strokovnega kadra in kapitala. Za državo prejemnico neposredne tuje investicije poleg novega vira kapitala predstavljajo vir novih zaposlitvenih možnosti, sredstvo transformacije nove tehnologije in upravljanja v domače gospodarstvo ter odpiranje novih tržnih in razvojnih možnosti domačim podjetjem. Toda obstajajo tudi možnosti negativnih vplivov neposrednih tujih investicij na državo prejemnico, in sicer tujci prevzemajo v veliki meri že obstoječa uspešna domača podjetja ter v težnji po čim višjem dobičku znižujejo število zaposlenih, pritiskajo na znižanje stroškov dela, menjavajo domače dobavitelje s tujimi in odlivajo dobiček v tujino. Vsekakor je najbolj dobrodošla oblika neposrednih tujih investicij ustanovitev novega podjetja, ki ima za državo prejemnico predvsem pozitivne učinke. V teoretičnem delu diplomskega dela so prikazane vrste investicij, oblike neposrednih tujih investicij, možnosti financiranja investicij, motivi za neposredne tuje investicije, možni učinki na državo prejemnico neposrednih tujih investicij in odnos politike v državah prejemnicah do neposrednih tujih investicij. Empirični del smo razdelili na dva dela, in sicer v prvem delu prikazujemo razloge in ovire za slovenske neposredne tuje investicije, odnos slovenske politike do izhodnih neposrednih tujih investicij ter vrednosti slovenskih tujih investicij (investicije po državah prejemnicah, investicije po dejavnostih, dobički, izgube itd.). Drugi del empiričnega dela je namenjen slovenskim neposrednim tujim investicijam v državah Zahodnega Balkana. Prikazujemo odnos politike v državah Zahodnega Balkana do neposrednih tujih investicij in sporazume s Slovenijo o slovenskih neposrednih tujih investicijah v državah Zahodnega Balkana, prikazane so vse vhodne neposredne tuje investicije v državah Zahodnega Balkana, slovenski delež v le-teh ter podroben pregled slovenskih neposrednih tujih investicij v vsaki posamezni državi Zahodnega Balkana.
Ključne besede: neposredne tuje investicije, Slovenija, države Zahodnega Balkana, investicijski motivi in spodbude, priliv investicij, dejavnosti, oblike investicij
Objavljeno: 26.06.2012; Ogledov: 1179; Prenosov: 106
.pdf Celotno besedilo (486,82 KB)

49.
GOSPODARSKO-TRGOVINSKI POLOŽAJ KITAJSKE V SVETU
Bojana Osrajnik, 2012, diplomsko delo

Opis: Ljudska Republika Kitajska se danes uvršča na drugo mesto največjih gospodarstev na svetu in je največja svetovna izvoznica. S svojo vlogo druge največje posojilodajalke na svetu, je še učvrstila svoj položaj na mednarodnem trgu. Tako si danes brez Kitajske ne moremo več predstavljati globalnega trga in svetovnega političnega dogajanja. Hiter vzpon kitajskega gospodarstva pa državi prinaša tako prednosti, kot tudi številne nevarnosti. Kitajska ni le velika svetovna izvoznica, temveč tudi velika uvoznica. Za vstop morajo tuja podjetja prestaviti vsaj del svoje proizvodnje na Kitajsko, ki je največja prejemnica neposrednih tujih investicij na svetu. Čeprav je bil vstop Kitajske v Svetovno trgovinsko organizacijo pomemben korak njene integracije v svetovni gospodarski red, se še vedno kažejo izjemni problemi. Če pogledamo z vidika mreže je danes Kitajska največji svetovni »centralni« trgovec, z največjimi povezavami z drugimi glavnimi globalnimi igralci. Ob izbruhu svetovne gospodarske krize se je Kitajska z velikim stimulativnim paketom osredotočila na prestrukturiranje gospodarstva, iz izvozno orientirane rasti na bolj potrošniško osnovano gospodarstvo, in izboljšanje svoje infrastrukture. Kitajska se danes srečuje z izzivom, da tudi v prihodnje zagotovi vzdržljivo rast iz socialnega, gospodarskega, ekološkega in okoljskega vidika.
Ključne besede: Ljudska republika Kitajska, zunanja trgovina, selitev proizvodnje, pravice intelektualne lastnine, svetovna gospodarska ureditev, neposredne tuje investicije, gospodarska rast.
Objavljeno: 29.08.2012; Ogledov: 2260; Prenosov: 188
.pdf Celotno besedilo (2,08 MB)

50.
POZITIVNI IN NEGATIVNI VPLIVI GLOBALIZACIJE NA RAZVOJ SVETOVNEGA GOSPODARSTVA
Ivanka Hriberšek, 2012, magistrsko delo

Opis: Globalizacija je skupek sprememb v družbi, politiki in ekonomskem sistemu, ki so posledica razširjenega trgovanja in kulturnih izmenjav na globalni ravni. V specifično ekonomskem kontekstu se nanaša na posledice trgovanja, še zlasti liberalizacije in proste trgovine. V zadnjem delu 20. stoletja je prišlo do okoliščin, ki so omogočile drugačne – globalne pogoje gospodarjenja. Tehnološki razvoj, razvoj logistike, liberalizacija in razvoj telekomunikacij ter interneta je pripomogel k temu, da je svet postajal čedalje manjši – pretok informacij, resursov, kapitala in blaga pa neoviran in hiter. Razvite države v globalizaciji vidijo priložnost, da po sprejemljivih cenah kupujejo ali proizvajajo proizvode na stroškovno najbolj ugodnih trgih. Nerazvite države in države v razvoju pa poskušajo iz procesa globalizacije potegniti kar največ – gospodarski in kulturni razvoj, zmanjšanje revščine in demokratizacija. Razmaha globalizacije ni več mogoče ustaviti, vsi udeleženci procesa pa so dolžni prevzeti nase odgovornost za svoj planet za njegovo demokratizacijo, ekologijo, zdravje, enakopravnost kultur in sožitje ljudi.
Ključne besede: globalizacija, neposredne tuje investicije, razvoj gospodarstva, demokratizacija
Objavljeno: 20.08.2012; Ogledov: 6417; Prenosov: 2192
.pdf Celotno besedilo (6,62 MB)

Iskanje izvedeno v 0.29 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici