| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


31 - 40 / 111
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
31.
32.
33.
34.
35.
36.
37.
38.
39.
VLOGA BILATERALNIH INVESTICIJSKIH SPORAZUMOV V MEDNARODNI INVESTICIJSKI ARBITRAŽI
Barbara Bugarin, 2010, diplomsko delo

Opis: Spremembe, ki so se zgodile v zadnjih letih na področju javne politike, predvsem v državah v razvoju, so povzročile ugodne okoliščine za priliv tujih direktnih investicij. Ovire so odpadle in tuji investitorji so se podali na nove osvajalne pohode – pojavilo se je obdobje tuje privatizacije. Tuje investicijsko okolje je zelo konkurenčno predvsem pa neznano okolje. Investitor v tuji državi kot tujec nima določenih pravic ali jih ima le v omejenem obsegu. In tu nastopijo BIS-i. BIS-i so se zaradi množične uporabe precej razvili. To je povzročilo potrebo po njihovi temeljitejši analizi, saj lahko neustrezno sestavljen sporazum naredi več škode kot koristi. Določbe povprečnega BIS-a delimo na: materialne zaščite (pravice), procesne pravice in kar je najpomembnejše z vidika samega investitorja mehanizem za reševanje sporov. Mehanizem za reševanje sporov zajema dve vrsti arbitraže: investitor-država in država-država arbitražo. Za investitorja je pomembna prva, saj ima investitor možnost neposrednega zahtevka in lahko sam nastopa kot stranka in se bori za svoje pravice. V drugem primeru pa je bil odvisen od političnih in gospodarskih teženj domače države in je zato nemalokrat ostal prevaran brez ustrezne zaščite in varstva. Vendar še tako dobro premišljen in sestavljen BIS ne nudi gotovosti. V praksi se je pokazala velika negotovost in nedoslednost pri razlagi in s tem tudi uporabi samega BIS-a. V pravni praksi pa arbitražne odločbe nimajo precedenčne vrednosti, kar še dodatno zmanjšuje njihovo predvidljivost. Zaradi spremembe pomena mednarodnih investicij oziroma njenega močnega povečanja so posledice vidne tudi na drugih področjih. Tako so investicije dobile svojo arbitražo (ICSID) in tudi mednarodni sporazumi o investicijah so dobili svojo osebnost in razvili sebi lastne značilnosti in s tem pripomogli k varstvu in varnosti tujim investitorjem in tujim direktnim investicijam. Vpliv spremembe je moč zaznati tudi v nacionalnih zakonodajah, kjer so države množično spreminjale svoje dosedanje investicijske zakone in jih tako ustrezno uskladile z mednarodnim investicijskim pravom in tako storile naslednji korak k poenotenju investicijskega prava na splošno. Pomembno je poudariti, da so investicije v zadnjih 15 letih (od začetka 1990-tih), tako pridobile na pomenu, da je razvoj arbitraže in sporazumov povezan z njimi vse hitrejši in pomembnejši iz dneva v dan. V določenem trenutku, pa je to medsebojno učinkovanje sporazum – investicije, tako tesno, da je težko ločiti ali so sporazumi tisti, ki vplivajo na povečanje tokov investicij, ali pa je povečano število tokov investicij tisto, kar pogojuje sklepanje vedno večjega števila sporazumov.
Ključne besede: bilateralni investicijski sporazum, BIS arbitraža, investitor-država arbitraža, materialne pravice, direktne tuje investicije.
Objavljeno: 30.06.2010; Ogledov: 1487; Prenosov: 158
.pdf Celotno besedilo (523,33 KB)

40.
Deželno tveganje Slovenije in tuje neposredne investicije
Boštjan Verčkovnik, 2009, diplomsko delo

Opis: Slovenija se pri oceni deželnega tveganja uvršča v prvo trideseterico držav. Visoka ocena je odraz političnega, gospodarskega in socialnega stanja pri nas. Za dosego tako dobre ocene je morala Slovenija v procesu tranzicije sprejeti številne reforme. Po osamosvojitvi je morala izvozne trge bivše Jugoslavije nadomestiti z novimi trgi v EU, kar je bila verjetno njena najtežja naloga. Tako je tudi ohranila visoko raven zaposlenosti, saj vemo, da so se številne države med procesom tranzicije svojega gospodarstva ubadale s povišano stopnjo brezposelnosti. Ocena deželnega tveganja bi morala vplivati na tuje neposredne investicije v državi. Boljša kot je, večje možnosti bi morala imeti država pri privabljanju neposrednih investitorjev. Tu pa se Slovenija ne izkaže, saj je navkljub dobri oceni deželnega tveganja neto izvoznica neposrednih investicij. Takšno stanje je verjetno posledica prevelikega vmešavanja politike (države) v gospodarstvo, saj so v preteklosti interesi posameznikov večkrat prevladali nad interesi skupnosti. Prešibek pa je tudi program za privabljanje tujih investitorjev.
Ključne besede: Tveganje, deželno tveganje, slovensko gospodarstvo, tuje neposredne investicije
Objavljeno: 02.07.2009; Ogledov: 2084; Prenosov: 200
.pdf Celotno besedilo (468,32 KB)

Iskanje izvedeno v 0.31 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici