Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Varčevanje je eden pomembnejših dejavnikov, ki vplivajo na gospodarsko rast v državi, saj je stopnja varčevanja zelo povezana z investicijami v državi. Poznavanje dejavnikov varčevanja je tako pomembno z vidika ekonomske politike, da lahko tako nosilci fiskalne politike vplivajo na odločitev posameznikov o tem, ali bodo del svojega razpoložljivega dohodka namenili za varčevanje ali pa za potrošnjo. Magistrsko delo obravnava varčevanje v gospodarstvu in dejavnike varčevanja v Sloveniji, Avstriji, na Madžarskem, Češkem, Slovaškem in na Poljskem. Omejili smo se na države Srednje Evrope, saj so si te države med seboj dokaj podobne tako glede gospodarske razvitosti kakor tudi glede kulture, poleg tega pa imajo med seboj zelo dobro razvito medsebojno trgovino. V teoretičnem delu magistrske naloge najprej analiziramo osnovne teorije varčevanja in v njej izpostavljene dejavnike varčevanja. Predstavimo in analiziramo tudi rezultate empiričnih raziskovanj preučevanja dejavnikov varčevanja gospodinjstev. V nalogi prav tako predstavimo osnovne finančne instrumente, v katerih lahko gospodinjstva varčujejo. V empiričnem delu naloge analiziramo posamezne dejavnike varčevanja, njihovo gibanje skozi preučevano obdobje raziskovanja, tj. 2000–2017, in s pomočjo korelacijske analize ocenimo povezanost posameznih dejavnikov varčevanja s stopnjo varčevanja. Dejavniki, ki jih analiziramo, so naslednji: raven razpoložljivega dohodka na prebivalca, realna rast BDP na prebivalca, obrestna mera, inflacija, stopnja brezposelnosti, starostna odvisnost, stopnja urbanizacije, tuje direktne investicije in primanjkljaj oziroma presežek v proračunu države, poleg teh dejavnikov pa smo naredili tudi korelacijsko analizo s pričakovano življenjsko dobo po 65. letu starosti, spremembo cen nepremičnin in pogoji trgovanja. Rezultati empirične raziskave kažejo, da so demografski dejavniki in stopnja brezposelnosti najbolj in statistično značilno povezani s stopnjo varčevanja. Nadalje smo ugotovili statistično značilno pozitivno povezavo med varčevanjem in starostno odvisnostjo, primanjkljajem v proračunu, rastjo cen nepremičnin, pričakovano življenjsko dobo in bruto razpoložljivim dohodkom. Negativno statistično značilno povezavo pa smo ugotovili za dejavnike: realna rast BDP na prebivalca, realna obrestna mera in stopnja brezposelnosti. Dejavniki stopnja inflacije, stopnja urbanizacije, pogoji trgovanja in tuje direktne naložbe niso statistično značilno povezani s stopnjo varčevanja. Rezultati so tudi pokazali, da je največ preučevanih dejavnikov statistično značilno povezanih s stopnjo varčevanja na Poljskem, na drugi strani pa noben od dejavnikov ni povezan s stopnjo varčevanja na Češkem.
Ključne besede: varčevanje, stopnja varčevanja, realna rast BDP na prebivalca, inflacija, obrestna mera, stopnja brezposelnosti, demografski dejavniki, stopnja urbanizacije, tuje direktne investicije, primanjkljaj v državnem proračunu
Objavljeno v DKUM: 17.01.2019; Ogledov: 1688; Prenosov: 298
Celotno besedilo (1,28 MB)

Opis: Spremembe, ki so se zgodile v zadnjih letih na področju javne politike, predvsem v državah v razvoju, so povzročile ugodne okoliščine za priliv tujih direktnih investicij. Ovire so odpadle in tuji investitorji so se podali na nove osvajalne pohode – pojavilo se je obdobje tuje privatizacije. Tuje investicijsko okolje je zelo konkurenčno predvsem pa neznano okolje. Investitor v tuji državi kot tujec nima določenih pravic ali jih ima le v omejenem obsegu. In tu nastopijo BIS-i. BIS-i so se zaradi množične uporabe precej razvili. To je povzročilo potrebo po njihovi temeljitejši analizi, saj lahko neustrezno sestavljen sporazum naredi več škode kot koristi. Določbe povprečnega BIS-a delimo na: materialne zaščite (pravice), procesne pravice in kar je najpomembnejše z vidika samega investitorja mehanizem za reševanje sporov. Mehanizem za reševanje sporov zajema dve vrsti arbitraže: investitor-država in država-država arbitražo. Za investitorja je pomembna prva, saj ima investitor možnost neposrednega zahtevka in lahko sam nastopa kot stranka in se bori za svoje pravice. V drugem primeru pa je bil odvisen od političnih in gospodarskih teženj domače države in je zato nemalokrat ostal prevaran brez ustrezne zaščite in varstva. Vendar še tako dobro premišljen in sestavljen BIS ne nudi gotovosti. V praksi se je pokazala velika negotovost in nedoslednost pri razlagi in s tem tudi uporabi samega BIS-a. V pravni praksi pa arbitražne odločbe nimajo precedenčne vrednosti, kar še dodatno zmanjšuje njihovo predvidljivost. Zaradi spremembe pomena mednarodnih investicij oziroma njenega močnega povečanja so posledice vidne tudi na drugih področjih. Tako so investicije dobile svojo arbitražo (ICSID) in tudi mednarodni sporazumi o investicijah so dobili svojo osebnost in razvili sebi lastne značilnosti in s tem pripomogli k varstvu in varnosti tujim investitorjem in tujim direktnim investicijam. Vpliv spremembe je moč zaznati tudi v nacionalnih zakonodajah, kjer so države množično spreminjale svoje dosedanje investicijske zakone in jih tako ustrezno uskladile z mednarodnim investicijskim pravom in tako storile naslednji korak k poenotenju investicijskega prava na splošno. Pomembno je poudariti, da so investicije v zadnjih 15 letih (od začetka 1990-tih), tako pridobile na pomenu, da je razvoj arbitraže in sporazumov povezan z njimi vse hitrejši in pomembnejši iz dneva v dan. V določenem trenutku, pa je to medsebojno učinkovanje sporazum – investicije, tako tesno, da je težko ločiti ali so sporazumi tisti, ki vplivajo na povečanje tokov investicij, ali pa je povečano število tokov investicij tisto, kar pogojuje sklepanje vedno večjega števila sporazumov.
Ključne besede: bilateralni investicijski sporazum, BIS arbitraža, investitor-država arbitraža, materialne pravice, direktne tuje investicije.
Objavljeno v DKUM: 30.06.2010; Ogledov: 2490; Prenosov: 240
Celotno besedilo (523,33 KB)