Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Spodbuda za nastanek magistrskega dela Svojilni pridevniki na -(o/e)v iz tujih priimkov literatov svetovne književnosti so razhajanja, ki se kažejo med predpisano normo in dejansko rabo. V rabi pogosto prihaja do razhajanj med že obstoječimi pravili in obliko, ki je v rabi, zlasti je to prisotno pri tujih oz. prevzetih lastnih imenih. V teoretičnem delu so na enem mestu zbrana pravila SP 2001, ki se navezujejo na sklanjanje in tvorbo svojilnih pridevnikov ter so razpršena na več različnih mestih v pravilih, kar jezikovnemu uporabniku otežuje dostop do informacij o pravilnosti sklanjanja oz. tvorjenja svojilnih pridevnikov. Dodana so še pravila drugih relevantnih virov, ki so jih zapisali slovenski jezikoslovci, ki se ukvarjajo s tvorbo svojilnih pridevnikov iz tujih oz. prevzetih imen. V teoretičnem delu so vključena tudi vprašanja z odgovori, ki se postavljajo na Jezikovni svetovalnici in jih podajajo raziskovalci jezika ZRC SAZU, ter na spletni jezikovni svetovalnici ŠUSS – Študentska skrb za slovenščino (2001). Vključene so tudi posebnosti, na katere naletimo pri sklanjanju in tvorjenju tujih oz. prevzetih lastnih imen, ki prihajajo iz različnih okolij (npr. grška in latinska imena, slovanska, francoska imena itd.). Empirični del vključuje analizo več kot 400 priimkov znanih svetovnih literatov od črke A do črke Č, izpisanih iz leksikona Cankarjeve založbe: Svetovna književnost (1984). Vsi priimki imajo zapisano poreklo, pravilno izgovarjavo, rodilniško in orodniško obliko, svojilni pridevnik, pravilo, po katerem je svojilni pridevnik tvorjen in ponekod še dodaten komentar. V praksi sem z empiričnem delom preverila ustreznost pravil o tvorbi svojilnih pridevnikov, ki so nastala v okviru projekta SPiPP (2019–2020). V analizi sem ugotovila, da največ težav povzročajo priimki francoskega porekla, saj je nemalokrat izgovarjava priimka popolnoma drugačna od samega zapisa (Anouilh [anúj], Barbey d'Aurevilly [barbé dorvijí]), kar dodatno otežuje tvorbo svojilnih pridevnikov. Omahovanje pri pravilni izbiri tvorbe svojilnopridevniških oblik povzročajo tudi dopuščene dvojnice, ki se pojavljajo v pravopisnih priročnikih (Baudelaire  Baudelairjev/Baudelairov [bodlêrjev/bodlêrov]). Med priimki, zbranimi v leksikonu Cankarjeve založbe: Svetovna književnost (1984), so se pojavila tudi imena ženskih avtoric. Svojina se pri ženskih priimkih ne izraža oz. jo izražamo z rodilniško obliko ((delo) Anne Banti). V empiričnem delu priimkov ženskih avtoric nisem obravnavala, razen v primeru, ko so avtorice ustvarjale pod psevdonimom, ki je moškega spola. V magistrskem delu z naborom in analizo več kot 400 priimkov tujih literatov svetovne književnosti potrjujem ustreznost in uporabnost pravil, ki so nastala v okviru aplikacije SPiPP in so namenjena povprečno izobraženemu jezikovnemu uporabniku, ki mu je mar do kultiviranega izražanja.
Ključne besede: besedotvorje, oblikoslovje, glasoslovje, svojilni pridevnik, tuja oz. prevzeta osebna lastna imena, moška lastna imena, literati svetovne književnosti
Objavljeno v DKUM: 01.10.2021; Ogledov: 1338; Prenosov: 125
Celotno besedilo (2,10 MB)