SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


81 - 90 / 450
Na začetekNa prejšnjo stran567891011121314Na naslednjo stranNa konec
81.
PLETARSKO BESEDJE V VASI HOTIZA
Janja Zver, 2010, diplomsko delo

Opis: Diplomska naloga Pletarsko besedje v vasi Hotiza prinaša geografski in zgodovinski oris kraja, predstavlja regionalno etnološko dejavnost pletarstva ter se osredotoča na narečno pletarsko izrazje. Študija je zato zanimiva tako za jezikoslovce in etnologe kot tudi za prebivalce tega območja. Naselje Hotiza leži na Dolinskem, ob magistralni cesti Lendava—Murska Sobota, tik ob hrvaško—slovenski državni meji. Vas se v zapisih prvič omenja leta 1389 z imenom Hotyza, kasneje tudi Hodica, kar naj bi pomenilo kraj prehoda čez reko Muro. V tem ravninskem obmurskem svetu odlično uspeva značilna panonska vegetacija, ki ponuja pestro izbiro materiala za najrazličnejše domače dejavnosti. V vasi je med pletarskimi dejavnostmi tako najbolj ohranjeno pletenje cekarjev iz koruznega ličja in pletenje košar iz vrbovine. V veščih rokah posameznih pletarjev in pletark še danes nastajajo različne pletarske mojstrovine. Hotiški govor uvrščamo k prekmurskemu dolinskemu podnarečju, katerega značilnosti se odražajo tudi v narečnem pletarskem izrazju, v diplomski nalogi predstavljenemu v obliki slikovno-besednega slovarčka. Avdiovizualno gradivo, zbrano na terenu s pomočjo dveh informatorjev, je s pomočjo strokovne literature natančno obdelano in zapisano z znanstveno dialektološko transkripcijo. Ker gre za obmejno področje, so v leksiki vidni precejšnji medjezikovni stiki. Ob temeljnem slovanskem izrazju so v hotiškem govoru opazni tudi germanizmi in madžarizmi, v manjšem številu pa tudi hrvatizmi. Narečno pletarsko besedje predstavlja pomemben segment naše kulturne dediščine, zato bi bilo prav, da ga ohranimo zdaj, ko je še živo. Upam, da bo k temu vsaj delno pripomogla tudi moja študija.
Ključne besede: slovenski jezik, dialektologija, panonska narečna skupina, prekmursko narečje, dolinsko podnarečje, hotiški govor, pletarsko besedje.
Objavljeno: 26.10.2010; Ogledov: 2039; Prenosov: 194
.pdf Celotno besedilo (2,13 MB)

82.
ZGODNJE UČENJE TUJEGA JEZIKA NEMŠČINE IN OCENJEVANJE
Tina Grmek, 2010, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo z naslovom Zgodnje učenje tujega jezika nemščine in ocenjevanje predstavlja temo, ki je v šolstvu zelo aktualna. Učenje tujega jezika načeloma velja v razvoju otroka za pomembno prednost, saj so prav otroci dovzetnejši za sprejemanje novega. Tako se tudi novega — tujega jezika hitreje naučijo in ga uspešneje uporabljajo. V diplomski nalogi je v prvem delu predstavljena teorija zgodnjega učenja tujega jezika, ki je pomemben uvod v glavno temo naloge — ocenjevanje. Prikazuje starost, primerno za začetek učenja tujega jezika, metode, s katerimi lahko učitelji izpeljejo pouk v zgodnjem obdobju (klasično zgodnje poučevanje tujega jezika, jezikovna kopel ali učenje skozi igro), in potek tega učenja na prvi stopnji osnovne šole v Sloveniji; tukaj je v celoti na kratko predstavljen tudi slovenski šolski sistem. Da pa lahko učitelj spremlja, kako učenec pri učenju tujega jezika napreduje, mora njegovo znanje tudi preveriti in ovrednotiti. Tej temi je namenjen drugi del naloge, v katerem je predstavljen problem ocenjevanja pri zgodnjem učenju tujega jezika nemščine v prvi triadi osnovne šole (od prvega do tretjega razreda) v Sloveniji, v Italiji in na Poljskem. Raziskava, kako vrednotijo učenčevo znanje pri zgodnjem učenju tujega jezika nemščine v osnovni šoli v teh treh evropskih državah, je pokazala, da ocenjujejo v Sloveniji in na Poljskem opisno, medtem ko v Italiji od leta 2010 številčno od 1—10. Vedno bolj pa se v Sloveniji razvija, drugod po Evropi pa že uporablja aktualni model zgodnjega poučevanja tujega jezika — jezikovna kopel ali CLIL. Žal se takšen pouk izvaja le projektno. Pomembno vprašanje, ki se pojavlja pri poučevanju tujega jezika po metodi CLIL, je, kako vrednotiti učenčevo znanje. Ali naj učitelj ocenjuje tuji jezik ali na primer matematiko ali oboje skupaj? Naj ocenjuje eksplicitno ali implicitno? Predlog, ki je predstavljen v tej nalogi, odgovarja na zastavljeno vprašanje. Izdelan je primer ocenjevalnega portfolia ali listovnika, ki ga lahko uporablja učitelj kot pomoč pri ocenjevanju učenčevega znanja pri pouku matematike v tujem jeziku — CLIL . To je alternativna oblika ocenjevanja, ki jo v Italiji že uporabljajo, v Sloveniji pa samo na nekaterih osnovnih šolah, vendar šele v drugi in tretji triadi; prav tako tudi na srednjih šolah, gimnazijah in fakultetah. Poleg ocenjevalnega portfolia je predlagan še portfolio za učence, s katerim lahko sami preverijo in ovrednotijo svoje znanje (prav tako pri pouku matematike v tujem jeziku — CLIL). Pomembno je poudariti, da se lahko oba portfolia, ki sta v pomoč učiteljem in učencem, uporabljata tudi pri drugih predmetih, ki se izvajajo po metodi CLIL.
Ključne besede: zgodnje učenje, tuji jezik nemščina, osnovna šola, vrednotenje znanja, ocenjevanje znanja, CLIL-pouk, portfolijo (listovnik).
Objavljeno: 21.10.2010; Ogledov: 3694; Prenosov: 504
.pdf Celotno besedilo (2,19 MB)

83.
TRAINSPOTTING: PRIMERJAVA PREVODOV PREKLINJANJA V LITERATNEM DELU IN FILMSKIH PODNAPISIH
Katarina Fekonja, 2010, diplomsko delo

Opis: Žaljiv jezik, kot so kletvice in psovke, ima v vsaki kulturi različne jezikovne preference in vzorce ter ne bi ga smeli obravnavati kot nekaj barbarskega, temveč kot del jezikovne kulture. Žaljiv jezik se uporablja v številnih literarnih delih in filmih, kar pa predstavlja težavo za prevajalce. Največja težava slovenskega jezika leži v tem, da naš pristni žaljiv jezik ne izrazi istega tona, registra in intenzivnosti napisanih ali izgovorjenih besed izvornega besedila. V teoretičnem delu diplomske naloge smo želeli prikazati žaljiv jezik s stališča uporabe, družbene vpetosti, cenzure in prevoda. V empiričnem delu smo analizirali slovenski prevod romana in filma (oba polna žaljivega jezika) Irvina Welsha — Trainspotting. S tem delom smo želeli ugotoviti možne razlike med prevodoma žaljivega jezika v knjižnem delu in filmskih podnapisih. Žaljiv jezik je nekaj, kar ne moremo prevajati dobesedno, saj mora prevod upoštevati družbeno-kulturni kontekst ciljnega jezika, da bi pri ciljni publiki dosegli isti učinek, kot ga je doseglo izvorno besedilo.
Ključne besede: prevod, Trainspotting, žaljiv jezik, knjižni prevod, filmsko podnaslavljanje, glosar
Objavljeno: 21.10.2010; Ogledov: 2695; Prenosov: 228
.pdf Celotno besedilo (883,15 KB)

84.
MARIBORSKI POGOVORNI JEZIK V MOLIEROVI KOMEDIJI
Darja Čižek, 2010, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo z naslovom Mariborski pogovorni jezik v Molièrovi komediji predstavlja analizo govora v predstavi Plemeniti meščan, ki je bila premierno uprizorjena 23. februarja 2007 v Slovenskem narodnem gledališču Maribor. Odločitev, da plemeniti meščan, gospod Jourdain, v predstavi govori, kot danes govori mariborsko meščanstvo, po mnenju ustvarjalcev ni cenen domislek, s katerim naj bi teater v svojo dvorano privabil kar največ lokalnega prebivalstva, željnega zabave, ampak želja ustvariti kontrast med mestno mariborščino, ki jo govori gospod Jourdain, in privzdignjeno predpisano slovensko govorno normo, ki jo govorijo aristokrati in kulturniška elita v predstavi. Ker velja, da je gledališče elitni govorni medij, so v uvodu predstavljene osnovne značilnosti in opredelitve odrskega jezika. Ko govorimo o odrskem jeziku, govorimo dejansko o jeziku odrskih besedil. Tako bi morali razumeti tudi gledališki jezik. Besedilo uresničuje igralec s svojim gledališkim govorom, saj je odrski jezik tako pomemben del predstave, da lahko dostikrat rečemo, da je odrski jezik predstava sama. Na slovenskih gledaliških odrih se vedno bolj uporablja narečna izgovarjava, predvsem mestne govorice v uprizoritvah komičnega žanra. Komedija je tiste vrste žanra, ki se prilagaja občinstvu, jeziku okolja ali pa jeziku avtorja. Igranje v narečju je veliko bolj zapleteno kot igranje v zbornem ali pogovornem jeziku. Osnovno izhodišče naloge je neknjižna oblika jezika, mariborski pogovorni jezik, ki ga govori gospod Jourdain v krogu svoje družine, saj jezikovne rabe ne nadzoruje. V domačem okolju, v dialogih z ženo, lakajem in služkinjo je govorno najbolj sproščen. V analizi besedila, ki je bila narejena po tradicionalnih merilih jezikoslovja in zajema pregled glasoslovja, oblikoslovja, skladnje ter besedja, so zapisane in predstavljene značilnosti štajerske in panonske narečne baze.
Ključne besede: Ključne besede: odrski jezik, odrski govor, štajerska narečna baza, mariborski pogovorni jezik, SNG Maribor
Objavljeno: 26.10.2010; Ogledov: 2069; Prenosov: 152
.pdf Celotno besedilo (1,34 MB)

85.
SPLETNI ZALOŽNIŠKI SISTEM "JOOMLA!"
Aleš Pajnik, 2010, diplomsko delo/naloga

Opis: Diplomsko delo opisuje sisteme za upravljanje vsebin in spletni sistema Joomla!. Razdeljeno je na štiri osnovne dele. V prvem delu je definiran problem in opis sistemov za upravljanje vsebin. V drugem delu je opis spletnega založniškega sistema Joomla! ter kako se ga upravlja. V tretjem delu je opisan dodatek, ki smo ga izdelali za spletni založniški sistem Joomla!. V četrtem oz. zadnjem delu diplomske naloge je opisana naša vizija prihodnosti spletnih sistemov za upravljanje vsebin in zaključek.
Ključne besede: spletni sistem za upravljanje vsebin, Joomla!, dinamično tipiziran programski jezik, PHP
Objavljeno: 13.12.2010; Ogledov: 1834; Prenosov: 279
.pdf Celotno besedilo (2,09 MB)

86.
FORMAT JSON IN ORDERLY V SPLETNIH APLIKACIJAH
Srečko Žličar, 2010, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu predstavljamo format JSON, ki je namenjen hitrejšem izvajanju spletnih aplikacij. Nov format je idealen za prenos podatkov znotraj spletnih aplikacij, saj je podmnožica programskega jezika JavaScript, v katerem komunicirajo spletni brskalniki. Prednost pa je tudi ta, da podatki po prenosu niso predstavljeni kot niz znakov, ampak imajo dodeljene podatkovne tipe. Predstavili pa bomo tudi orodje Orderly, ki omogoča enostavno ustvarjanje JSON shem. Podatke v mikro-jeziku Orderly enostavno opišemo ter prevedemo v shemo. Vse, kar potrebujemo za opis, je le poznavanje nekaj pravil.
Ključne besede: format JSON, pristop AJAX, mikro-jezik Orderly, JSON sheme, spletne aplikacije, standard HTML5
Objavljeno: 14.01.2011; Ogledov: 1822; Prenosov: 136
.pdf Celotno besedilo (1,91 MB)

87.
VTIČNIK ZA SHRANJEVANJE EXCELOVIH PREGLEDNIC V RAZŠIRLJIV OZNAČEVALNI JEZIK
Goran Graf, 2010, diplomsko delo/naloga

Opis: Orodja za delo z elektronskimi preglednicami omogočajo enostavno upravljanje s podatki in njihovimi izračuni. Podatke pa včasih želimo uporabiti tudi v drugih programskih orodjih, zato je pomembno, v kakšni obliki so shranjeni. V ta namen se danes najpogosteje uporablja označevalni jezik XML, pri čemer priložen dokument DTD določa definicijo strukture podatkov, uporablja pa se tudi za vzorec ali za preverjanje pravilnosti zgrajenega dokumenta XML. Zaradi avtomatizacije postopkov in potrebe po prenosu podatkov preglednic med različnimi programskimi orodji, smo v tem diplomskem delu razvili vtičnik, ki podatke in njihovo obliko iz preglednice Excel shrani v dokument XML. Vtičnik pa omogoča tudi obraten postopek, in sicer prenos podatkov iz datoteke XML v preglednico Excel. V okviru tega diplomskega dela smo preučili zgradbo Excelovih preglednic in funkcij, ob tem pa smo naštudirali še pravila in zgradbo dokumentov XML in DTD. Vtičnik smo implementirali v programskem jeziku VBA, ki je vgrajen v orodje Excel. Rezultati testiranja so pokazali pravilnost delovanja našega vtičnika.
Ključne besede: Excel, označevalni jezik XML, programski jezik VBA, vtičnik
Objavljeno: 20.12.2010; Ogledov: 1349; Prenosov: 133
.pdf Celotno besedilo (1,59 MB)

88.
JEZIK MORALE IN MORALNA REALNOST
Nina Iskra, 2010, diplomsko delo

Opis: Diplomska naloga z naslovom Jezik morale in moralna realnost se ukvarja z vlogo jezika pri ustvarjanju moralnih sodb. Podrobneje predstavlja problematiko nekognitivnih teorij jezika ter poskuša ovreči njihovo temeljno tezo, da so moralne sodbe izraz čustev oziroma nekognitivnih stanj. Diploma v uvodnem delu predstavi nekaj različnih moralnih teorij, še posebej izpostavi teorijo zmot (error theory), ki služi kot osnova avtoričinega prepričanja. Nato predstavi razlike dveh teorij moralnega jezika, in sicer kognitivizma in nekognitivizma. V jedru predstavimo glavne ugovore nekognitivnim teorijam jezika. Na koncu pretehtamo različne možnosti, ki sledijo iz ovržbe nekognitivnih teorij in sprejetja teorije zmot.
Ključne besede: moralni jezik, moralne sodbe, metaetika, kognitivizem, nekognitivizem
Objavljeno: 15.12.2010; Ogledov: 1598; Prenosov: 147
.pdf Celotno besedilo (803,61 KB)

89.
ROMSKE DRUŽINE V SLOVENIJI IN NJIHOV NAČIN ŽIVLJENJA V MURSKI SOBOTI, NA DOLENJSKEM IN V MARIBORU
Tanja Šprem, 2010, diplomsko delo

Opis: Etnična skupina Romov se je skozi zgodovino naselila povsod po svetu, tudi pri nas, v Republiki Sloveniji. Romi predstavljajo posebno družbeno skupino, ki zaradi svojega jezika, drugačnega načina življenja in socialne diskriminiranosti pogosto živi na robu slovenske družbe. Največ Romov živi v Prekmurju, na Dolenjskem, v Beli krajini in Posavju ter na Gorenjskem (Sinti). V večjih mestih (Maribor, Ljubljana) živijo neavtohtoni Romi; romski priseljenci, ki so prišli iz držav bivše Jugoslavije. V okviru romske skupnosti obstajajo velike razlike v načinu življenja in življenjskem standardu, zato je pri ocenjevanju njihovega položaja treba upoštevati razmere na posameznih območjih. Romske družine pri nas se razlikujejo med seboj v načinu življenja, navadah, jeziku in veroizpovedi, glede na območje, kjer živijo. Naš cilj je bil raziskati etnično skupino Romov in podrobneje preučiti romske družine v Sloveniji, predvsem na območju Murske Sobote, Dolenjske in Maribora. Osredotočili smo se na splošne značilnosti njihovega načina življenja, kot so jezik, izobraževanje, zaposlovanje in družbeni položaj. Rezultati so pokazali, da so romskim družinam, ne glede na območje bivanja, nekatere značilnosti skupne, v nekaterih vidikih pa se razlikujejo. Za splošno izboljšanje njihovega položaja in življenjskega standarda je poleg pozitivnih ukrepov slovenske države potrebno, da se Romi sami organizirajo in začenjajo razvijati svoje lastno politično in kulturno življenje.
Ključne besede: Romi, romske družine v Sloveniji, življenje Romov, socialni položaj Romov, romski jezik, romska kultura.
Objavljeno: 11.01.2011; Ogledov: 5132; Prenosov: 694
.pdf Celotno besedilo (1,16 MB)

90.
VPLIV KULTURE NA MEDNARODNO POSLOVANJE NA PRIMERU JAPONSKE, BRAZILIJE IN RUSIJE
Helena Radej, 2010, diplomsko delo

Opis: Kultura ima močan vpliv na mednarodno poslovanje, ima vedno večji vpliv na medkulturna pogajanja in velja za spremenljivko, ki ne sme biti zanemarjena. Kultura je celota, ki vključuje znanje, prepričanja, vrednote, moralo, zakone, običaje in je način skupnega življenja vsakega naroda. Poznavanje kulture je ključ, brez katerega podjetniki ne morejo odklepati vrat v mednarodno poslovnem okolju. V diplomski nalogi smo opredelili pojem kulture in predstavili njene značilnosti in sestavine. Opredelili smo poslovna pogajanja v mednarodnem poslovnem okolju, predstavili proces pogajanj, strategije pogajanj in komunikacijske ovire v mednarodnih poslovnih pogajanjih. V nadaljevanju smo predstavili različne pristope k proučevanju medkulturnih razlik, ki so jih razvili posamezni avtorji, kot so Hofstede, Gesteland, Weiss in Strip ter Edward Hall. Predstavili pa smo tudi kulturni šok, faze kulturnega šoka in kako zmanjšati kulturni šok, katerega doživi poslovnež, ki se je soočil z novim okoljem. Ob koncu diplomskega dela smo predstavili vpliv kulture na mednarodno poslovanje na primeru držav Japonske, Brazilije in Rusije za tri slovenska podjetja Lesimpex d.o.o., Le-Tehnika d.o.o. in Iskratel d.o.o.. Ugotovili smo, da se načini komuniciranja v različnih kulturah razlikujejo in da je potrebno natančno preučiti kulturo s katero poslujemo in se prilagoditi njihovim kulturnim značilnostim in poslovnemu protokolu. Kulture so se razlikovale že pred desetletji in se bodo tudi v prihodnje, zato bomo z upoštevanjem teh razlik poskrbeli za uspeh posameznega podjetja.
Ključne besede: KLJUČNE BESEDE: mednarodno pogajanje, jezik, kultura, kulturni šok, Japonska, Brazilija, Rusija, religija, proces pogajanj, pogajalski slog, pogajalec
Objavljeno: 28.01.2011; Ogledov: 3072; Prenosov: 712
.pdf Celotno besedilo (466,40 KB)

Iskanje izvedeno v 0.28 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici