SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


71 - 80 / 450
Na začetekNa prejšnjo stran45678910111213Na naslednjo stranNa konec
71.
ČEVLJARSKO BESEDJE V MARIBORU
Tina Janžekovič, 2010, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo z naslovom Čevljarsko besedje v Mariboru prinaša glasoslovni, oblikoslovni, skladenjski in besedoslovni oris mariborskega pogovornega jezika, ki ga slovenska dialektologija uvršča v štajersko narečno skupino. Predstavljeno je mesto Maribor in razvoj čevljarske obrti na Slovenskem ter materiali, orodja in izdelki čevljarske dejavnosti. Čevljarska obrt na Slovenskem se je ohranjala iz roda v rod. S tem se je ohranilo tudi izrazje te dejavnosti, ki pa danes postopoma izginja. Razvoj tehnologije, čevljarska industrija in masovna proizvodnja čevljev so povzročili propadanje čevljarskih delavnic in posledično tudi izginjanje besedja, ki je povezano s čevljarstvom. V osrednjem delu diplomskega dela je v obliki slovarja predstavljeno čevljarsko besedje v mariborskem pogovornem jeziku. Besedno gradivo je bilo zbrano s pomočjo Mirka in Franca Cimerlajta, čevljarjev iz Maribora, in je bilo osnova za izdelavo slovarja. Zbrano čevljarsko izrazje je razvrščeno po abecednem vrstnem redu in obdelano s pomočjo strokovne literature. Knjižni ali poknjiženi iztočnici sledi zapis besede v fonetični obliki, temu pa je dodan pomen in izvor besede ter primer iz posnetega gradiva. Izvorno besedje je slovanskega, prevzeto besedje pa je zaradi zgodovinskih vzrokov nemškega izvora.
Ključne besede: slovenski jezik, slovenska dialektologija, štajerska narečna skupina, mariborski pogovorni jezik, zgodovina čevljarstva, čevljarstvo v Mariboru, čevljarsko besedje
Objavljeno: 14.07.2010; Ogledov: 2378; Prenosov: 389
.pdf Celotno besedilo (4,52 MB)

72.
SKRIPTNI JEZIK PROGRAMSKEGA PAKETA INTUSOFT SPICE
Danilo Cvetko, 2010, diplomsko delo

Opis: Predstavljen je skriptni jezik programskega paketa Intusoft Spice (ICAPS/4 Demo: 8.3.11 Build 2817). V nalogi je na kratko opisana njegova struktura in njegov namen. S sintaktičnimi pravili so predstavljene najpomembnejše funkcije in ukazi, ki se uporabljajo pri merilnih skriptih. Diplomsko delo lahko služi kot hiter priročnik za omenjeni programski paket.
Ključne besede: SPICE, simulacija vezij, Intusoft, električna vezja, skriptni jezik.
Objavljeno: 01.06.2010; Ogledov: 1763; Prenosov: 132
.pdf Celotno besedilo (3,06 MB)

73.
GERMANIZMI V SLOVENSKEM SREDNJEŠTAJERSKEM NAREČJU
Marija Klančar, 2010, diplomsko delo

Opis: Germanizem je nemška beseda, ki je v nek drug jezik vključena kot sposojenka ali tujka. Izraz germanizem pa lahko predstavlja tudi kakšno slovnično posebnost nemškega jezika, ki je bila sprejeta v drug jezik. Germanizmi v slovenskem jeziku so dokaz slovensko-nemških kulturnih stikov. Mnogi germanizmi se uporabljajo samo v narečju. V diplomskem delu so obravnavani germanizmi v slovenskem srednještajerskem narečju. Moj glavni cilj je bil raziskati, ali v tem narečju obstajajo razlike med generacijami v rabi germanizmov. Zanimalo me je, katera generacija pozna oz. uporablja največ in katera najmanj germanizmov. Podatke za raziskavo sem dobila s pomočjo anketnega vprašalnika. V njem je bilo zbranih 150 germanizmov iz vsakdanjega življenja. Med sabo sem primerjala tri generacije. Anketiranci stari več kot 60 let poznajo skoraj vse germanizme, uporabljajo pa jih nekoliko manj. Anketiranci v starosti od 30 do 50 let poznajo večino germanizmov, toda vseeno manj kot njihovi starši. Skoraj polovico naštetih germanizmov ne uporabljajo več. Učenci in dijaki poznajo večinoma samo splošne germanizme. Namesto germanizmov zelo pogosto uporabljajo besede v knjižnem jeziku.
Ključne besede: - knjižni jezik - narečje - slovenščina - slovensko srednještajersko narečje - jezikovni stik - germanizmi
Objavljeno: 22.07.2010; Ogledov: 3212; Prenosov: 510
.pdf Celotno besedilo (781,13 KB)

74.
BESEDJE V MARIBORŠČINI
Bojana Glažar, 2010, diplomsko delo

Opis: Maribor je središče severnoštajerskega pokrajinskega pogovornega jezika, mariborski pogovorni jezik pa se je oblikoval na neposrednem stičišču štajerske in panonske narečne baze. Posebnost mariborskega govora sta dva naglasa v daljših tvorjenkah. V govoru se kažejo težnje po posplošitvi naglasa na vse oblike ali večino oblik iste besede, ožanju e-jevskih in o-jevskih fonemov in daljšanju kratkih samoglasnikov. Analiza posnetega in zapisanega besedja je pokazala, da v mariborskem govoru prevladujejo neprevzete besede. Od prevzetih besed je največ besed germanskega izvora, nato romanskega. Analiza besednih zvez je pokazala isto — največ je besednih zvez, v katerih sta tako jedro kot določilo domačega izvora, manj je tistih, ki imajo tuje jedro in domače določilo ter domače jedro in tuje določilo, najmanj pa je besednih zvez, kjer sta obe sestavini prevzeti. Tudi med prevzetimi besednimi zvezami prevladujejo izrazi germanskega izvora.
Ključne besede: dialektologija, štajerska narečna skupina, pokrajinski pogovorni jezik, mariborska mestna govorica, besedje v mariborščini
Objavljeno: 14.07.2010; Ogledov: 2862; Prenosov: 475
.pdf Celotno besedilo (811,79 KB)

75.
Izdelava oblikoslovnega označevalnika za slovenski jezik in primerjava z drugimi rešitvami
Goran Hrovat, 2010, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo se ukvarjali s področjem računalniško podprtega oblikoslovnega označevanja besedil v slovenskem jeziku. Najprej smo opisali napogostejše probleme, ki se pojavljajo. Nato smo opisali delovanje dveh odprtokodnih oblikoslovnih ozna čevalnikov: Stanford POS Tagger in TreeTagger. V praktičnem delu smo izdelali lastni oblikoslovni ozna čevalnik in prilagodili odprtokodna ozna čevalnika za procesiranje besedil v slovenskem jeziku. Učno mno žico je predstavljal korpus FidaPlus. Rezultate oblikoslovnega označevanja iz vseh treh označevalnikov smo med seboj primerjali.
Ključne besede: oblikoslovno označevanje, procesiranje naravnega jezika, NLP, naravni jezik, slovenski jezik, lematizacija
Objavljeno: 21.06.2010; Ogledov: 2187; Prenosov: 159
.pdf Celotno besedilo (1,68 MB)

76.
GLASOSLOVNA IN OBLIKOSLOVNA PODOBA BRESTANIŠKEGA GOVORA
Katja Komar, 2010, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo prinaša rezultate raziskave jezikovnih značilnosti govora Brestanice na glasoslovni in oblikoslovni ravni. Pri raziskovanju sem se v veliki meri opirala na vprašalnico za Slovenski lingvistični atlas (SLA) in na zvočni zapis prostega govora, ki sem ga posnela s pomočjo treh informatork, ter v delu oboje podala v fonetični obliki. Na osnovi zbranega gradiva in strokovne literature sem brestaniški govor umestila v narečni prostor in raziskovanje usmerila h glasoslovni ravnini govora, ki vključuje naglasne značilnosti, samoglasniški in soglasniški sistem ter izvor in razvoj posameznih glasov, in k oblikoslovni ravnini, ki podaja narečne značilnosti posameznih besednih vrst. Govor Brestanice sodi v sevniško-krški govor prehodnega posavskega narečja, le-to pa je po Tinetu Logarju in Jakobu Riglerju del štajerske narečne skupine. V glasoslovju je viden predvsem starejši dolenjski razvoj, mlajše štajerske značilnosti pa so v večji meri vplivale na oblikoslovno podobo govora. Pod vplivom štajerske narečne skupine je govor izgubil tudi prvotno tonemsko naglaševanje in kolikostno nasprotje, podaljšali so se celo vsi kratko naglašeni samoglasniki. Samoglasniški sistem je enoglasniško-dvoglasniški, značilen je močan samoglasniški upad ter pojav akanja, ukanja in celo ikanja. V soglasniškem sistemu so največ sprememb doživeli zvočniki, na oblikoslovni ravni pa oblikospreminjevalni vzorci v dajalniku, mestniku in orodniku moškega in ženskega spola. Srednji spol je prešel v moški spol. Zaradi (dnevnega) preseljevanja in vse večjega vpliva knjižnega jezika so pogoste nepredvidljive dvojnice, kar daje brestaniškemu govoru značaj mešanega govora.
Ključne besede: slovenski jezik, dialektologija, štajerska narečna skupina, posavsko narečje, sevniško-krški govor, brestaniški govor
Objavljeno: 30.07.2010; Ogledov: 2160; Prenosov: 274
.pdf Celotno besedilo (841,54 KB)

77.
BESEDJE V IZBRANIH PESMIH A. M. SLOMŠKA
Cvetka Rezar, 2010, diplomsko delo

Opis: Diplomska naloga predstavlja besedje izbranih pesmi A. M. Slomška. V prvem poglavju najprej govori o Slomškovi pesniški dejavnosti, ki je temeljila predvsem na vzgojnih ciljih in ne toliko na umetniški dovršenosti. Raziskovanje besedja je omejeno na izbor dvanajstih pesmi iz pesniške zbirke Matije Ahacla Koroške in Štajerske pesmi, za katere avtorica predpostavlja, da so izvirne Slomškove, saj imajo njegov podpis. Pesmi so vsebinsko in oblikovno predstavljene, opozorjeno pa je tudi na podatke o njihovem nastanku. S kronološkim pregledom so prikazani popravki, ki se pojavljajo v različnih izdajah Ahaclove zbirke (1833, 1838, 1852) in v Slomškovi Šoli veseli. Avtorica v teh spremembah, za katere predpostavlja, da jih je naredil Slomšek sam, prepoznava Slomškov jezikovni razvoj in njegovo težnjo po poenotenju vzhodno- in osrednjeslovenskega jezika. V naslednjem poglavju sledi jezikovna analiza izbranih pesmi na glasoslovni, oblikoslovni, skladenjski in pravopisni ravni. K tej analizi je dodana še primerjava s tremi pesmimi, ki niso izvirne Slomškove, saj jih je priredil po drugih predlogah. Avtorica v jezikovni analizi prepoznava odstopanja od današnje knjižne norme in ugotavlja značilnosti Slomškovega jezika ter njegovo pot približevanja k osrednjeslovenskemu jeziku. Pri tem ugotavlja, da t. i. nove oblike niso upoštevane niti v izbranih pesmih niti v priredbah, opazno pa je mešanje vzhodno- in osrednjeslovenskih oblik (sinkretizem). V zadnjem delu naloge sledi še slovarska predstavitev besedja izbranih pesmi, ki s sistematičnim prikazom besed, s slovničnimi podatki, z razlago pomena in s ponazarjalnim gradivom predstavlja Slomškov bogat besedni zaklad ter hkrati opozarja na posebnosti njegovega časa (19. stoletje) in prostora (vzhodnoštajerski prostor).
Ključne besede: A. M. Slomšek, Slomškove pesmi, Slomškovo besedje, 19. stoletje, vzhodno- in osrednjeslovenski knjižni jezik
Objavljeno: 30.07.2010; Ogledov: 3045; Prenosov: 285
.pdf Celotno besedilo (10,08 MB)

78.
UPORABA RAZLIČNIH SOCIALNIH ZVRSTI JEZIKA UČENCEV V IZBRANIH GOVORNIH POLOŽAJIH
Nataša Čavničar, 2010, diplomsko delo

Opis: Slovenski knjižni jezik je zvrst jezika, ki se ga moramo naučiti. Slovenci se v domačem okolju najprej srečamo s krajevnim narečjem in šele kasneje, predvsem v osnovni šoli, spoznamo knjižni jezik. Zaradi tega je učencem lažje, če učitelj za učenje knjižnega jezika izhaja iz narečja. Učenci se knjižnega jezika naučijo s poslušanjem, z branjem in govornim izražanjem. Naloga učitelja v osnovni šoli je, da učence pouči in tudi postopoma navaja na različne načine govorjenja glede na okoliščine sporočanja in glede na sogovorca. Zaradi tega morajo spoznati narečje tudi kot eno izmed socialnih zvrsti jezika. Kajti šele ko imajo znanje o značilnostih knjižnega jezika in o značilnostih narečja, lahko izberejo pravilno zvrst jezika glede na sogovorca in okoliščine sporazumevanja. S tem je dosežen tudi cilj Učnega načrta za osnovno šolo, ki od učencev tretjega triletja zahteva, da ločijo knjižni in neknjižni jezik ter praktično obvladajo okoliščine, ki narekujejo rabo prvega ali drugega. V diplomski nalogi smo se odločili, da bomo naše teoretično znanje podkrepili tudi z empirično raziskavo, kjer smo natančneje predstavili krajevni govor Šentilj v Slovenskih goricah in krajevni govor Hoče. Raziskavo smo izvedli na osnovni šoli Rudolfa Maistra Šentilj in na osnovni šoli Dušana Flisa Hoče, ki je pokazala, da se učenci obeh osnovnih šol v domačem kraju največkrat sporazumevajo narečno. Knjižnega jezika se učijo v šoli, in sicer največkrat pri urah slovenščine s pisanjem, branjem in govornim izražanjem. Pri ostalih urah in pri sporazumevanju z ostalimi zaposlenimi delavci šole pa uporabljajo nadnarečno obliko govora. Zaključimo lahko, da je za govorno sporazumevanje res bistven govorni položaj govorca oziroma okoliščine sporočanja.
Ključne besede: Sporazumevanje, govorni položaj, narečje, knjižni jezik, učenci, govor Šentilj v Slovenskih goricah, govor Hoče …
Objavljeno: 28.07.2010; Ogledov: 2572; Prenosov: 182
.pdf Celotno besedilo (1,39 MB)

79.
VPELJAVA ELEKTRONSKE OBDELAVE RAČUNOV V DRUŽBI GORENJE D.D.
Tomi Bartolac, 2010, diplomsko delo

Opis: V nalogi je predstavljen projekt uvedbe elektronskega obdelovanja računov v Gorenju, d. d. V prvem delu smo na kratko povzeli razloge za vpeljavo takšnega sistema in predstavili trenutne procese za likvidacijo in knjiženje računov. Zatem smo pregledali zakonske zahteve glede izmenjavanja, obdelovanja ter arhiviranja elektronskih računov. Sledi pregled različnih sistemov, med katerimi smo iskali primernega za vpeljavo v podjetje. Na koncu smo opisali izvajanje testiranja in začetek vpeljave sistema.
Ključne besede: elektronsko poslovanje, informacijski sistemi, obdelava in izmenjava računov, poslovni procesi, jezik BPMN, sistemi ERP
Objavljeno: 26.07.2010; Ogledov: 1486; Prenosov: 175
.pdf Celotno besedilo (2,75 MB)

80.
PROGRAMSKI JEZIK VISUAL BASIC V OSNOVNI ŠOLI
Barbara Majhen, 2010, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu »Programski jezik Visual Basic v osnovni šoli« je v ospredje postavljeno programiranje in spoznavanje programskega jezika Visual Basic ter analiza stanja in možnosti uporabe tega programskega jezika za prve korake v programiranju. Uvodne besede so namenjene osnovnim pojmom in kratki predstavitvi najpogosteje uporabljenih programskih jezikov v osnovni šoli. V naslednjem poglavju je predstavljena analiza računalništva v osnovni šoli na vseh treh področjih izobraževanja s pregledom učnega načrta, analizo statističnih podatkov o didaktični problematiki predmeta in analizo aktualnih učbenikov v osnovni šoli na temo programiranja. Jedro diplomskega dela je E-priročnik za programski jezik Visual Basic, ki je izdelan v spletni obliki. S primernim, interaktivnim didaktičnim pripomočkom (E-priročnikom), je programski jezik Visual Basic učencem prikazan in približan na razumljiv in dojemljiv način. Del diplomske naloge je posvečen tudi pregledu in analizi spletnih strani o programskem jeziku Visual Basic in njegovi uporabi. V zadnjem poglavju diplomskega dela pa je podan primer uporabe programskega jezika Visual Basic v osnovni šoli (časovna razporeditev učne snovi) za izbirni predmet in interesno dejavnost računalništva na osnovi izdelanega E-priročnika.
Ključne besede: programski jezik, programiranje, Visual Basic, E-priročnik, analiza, učni načrt
Objavljeno: 11.11.2010; Ogledov: 2673; Prenosov: 307
.pdf Celotno besedilo (2,44 MB)

Iskanje izvedeno v 0.26 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici