SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


61 - 70 / 450
Na začetekNa prejšnjo stran3456789101112Na naslednjo stranNa konec
61.
SLOVENSKO-ANGLEŠKA DVOJEZIČNOST (RAZISKAVA SPECIFIČNEGA PRIMERA)
Ana Polona Golobič, 2010, diplomsko delo

Opis: Ogromnemu številu različnih jezikov navkljub, je razvoj govora, fonološki procesi in usvajanje glasov pri otrocih bolj ali manj univerzalno. Otrok se rodi z danostjo, da bo govoril in ima nabor vseh možnih glasov, nato pa ga okolje oblikuje v govorca tega specifičnega jezika. Dvojezičnost je termin mnogih razsežnosti; lahko se nanaša na skupnost ali je individualna. Razmerje med obvladanjem in uporabo obeh jezikov je lahko enakovredno ali eden od jezikov postane dominanten. Dvojezičnost je imela še pred nedavnim negativen prizvok, a se vse bolj cenijo kognitivne, komunikacijske in kulturne prednosti, ki jih prinaša. Vidikov preučevanja je veliko prav tako tudi različnih teorij. V raziskavi je bila obravnavana triletna angleško-slovensko dvojezična deklica Leilani, ki živi v angleškem okolju v družini z materjo Slovenko in angleško-nizozemsko dvojezičnim očetom. Opravljena so bila priložnostna snemanja pogovorov z deklico. Snemana je bila v različnih kontekstih (tj. situacijah) — interakcija z očetom, materjo in mano. Dekličino usvajanje obeh jezikov je simultano in izvajano po metodi en-govorec-en-jezik. V raziskavo pa je vključen tudi enako star deček Alex, ki je rojen angleško govoreči materi in očetu Slovencu v slovenskem okolju. Neposredno je primerjan govor in razvoj fonemov obeh v starosti dveh let in osem mesecev. Posneta besedila so bila pretvorjena v glasoslovni zapis in analizirana na ravni fonema in glasoslovnih procesov ter primerjana s splošno veljavnimi teorijami.
Ključne besede: Usvajanje glasov, otroški govor, glasoslovni procesi, slovensko-angleška dvojezičnost, simultano dvojezično usvajanje prvega jezika, metoda en-govorec-en-jezik, glasoslovni zapis.
Objavljeno: 25.05.2010; Ogledov: 1963; Prenosov: 156
.pdf Celotno besedilo (1,99 MB)

62.
STALIŠČA RAZREDNIH UČITELJEV O JEZIKOVNI KOPELI NA RAZREDNI STOPNJI OŠ
Maja Gregorn, 2010, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi Stališča razrednih učiteljev o jezikovni kopeli v osnovni šoli sem se v teoretičnem delu osredotočila na najnovejše smernice Evropske unije za učenje tujih jezikov na razredni stopnji osnovne šole. Le-te so zelo pomembne za uvajanje novosti v osnovne šole na področju poučevanja tujih jezikov. V nadaljevanju govorim tudi o večjezičnosti in pridobivanju medkulturne kompetence, saj je oboje izjemnega pomena, ko govorimo o jezikovni kopeli. Ker je danes vedno bolj pomembno uvajanje tujega jezika v zgodnjem obdobju otrokovega razvoja, sem tudi tej temi posvetila posebno poglavje in predstavila, kakšno je poučevanje tujih jezikov v osnovni šoli. V nadaljevanju teoretičnega dela predstavljam zgodovino jezikovne kopeli in njene prednosti. Prav tako pa lahko bralec v moji diplomski nalogi najde razširjenost jezikovne kopeli v svetu, Evropi in v Sloveniji. Ker sem nekaj ur pouka v jezikovni kopeli izvedla tudi sama, v praktičnem delu diplomske naloge opisujem potek in uspešnost takega načina poučevanja tujega jezika. V zadnjem, empiričnem, delu diplomske naloge sem grafično prikazala rezultate študije primera o stališčih razrednih učiteljev o jezikovni kopeli v osnovni šoli, ki sem jo izvedla pri učiteljih, ki se z jezikovno kopeljo vsakodnevno srečujejo, in pri učiteljih, ki jezikovno kopel zelo slabo ali pa sploh ne poznajo.
Ključne besede: tuji jezik, večjezičnost, pridobivanje medkulturne kompetence, zgodnje poučevanje tujega jezika, jezikovna kopel, stališča razrednih učiteljev o jezikovni kopeli.
Objavljeno: 13.05.2010; Ogledov: 2550; Prenosov: 336
.pdf Celotno besedilo (2,26 MB)

63.
Izražanje emocij pri pouku nemščine
Tina Habith, 2010, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo obravnava kompleksni fenomen pri pouku tujega jezika, to so emocije. Osrednji cilj je posvečen izražanju emocij pri pouku nemščine. S pomočjo analize učbenika bom poskušala ugotoviti, kakšen prostor je namenjen emocijam pri pouku, pri katerih oblikah vaj se emocije pojavijo in ali je izražanje emocij kulturno pogojeno. Predvidevam, da se bo izkazalo, da k izražanju emocij pri pouku veliko pripomore tudi učitelj. Učiteljeva priprava na pouk s pomočjo učnega gradiva, učiteljevo zanimanje za kulturo učencev, njegov angažma pri upoštevanju učencev kot celovite osebnosti še dodatno vzpodbudijo senzibilnost za učenje in tuji jezik. Zaradi pozitivne samozavesti pri učenju tujega jezika se učenje jezika in kasnejša ustrezna uporaba tujega jezika ne zdita tako zahtevni.
Ključne besede: pouk tujega jezika, emocije pri pouku, analiza učbenika em Brückenkurs, emocije pri učenju, identiteta in jezik
Objavljeno: 15.07.2010; Ogledov: 1612; Prenosov: 126
.pdf Celotno besedilo (514,57 KB)

64.
EVOLUCIJA JEZIKA: TEORIJE ZASNOVANE NA INTERAKCIJI
Lea Opravž, 2010, diplomsko delo

Opis: Pred nekaj leti se je v reviji Time pojavil članek z naslovom »Začetki človeštva«. V tem članku je bila naslednja drzna trditev: »Med človekom in živalmi ni bistvenih razlik, ki bi ju ločile«. Ampak dejstvo, ki ga podpirajo vsi raziskovalci teorije evolucije, se ne sklada s to trditvijo. Govor je značilen le za človeka. To je njegova tako pomembna značilnost, da se večkrat omenja kot najpomembnejša črta ločnica med ljudmi in živalmi. Philip Lieberman v svojem delu Eve spoke prizna, da je: »Govor je tako pomemben koncept inteligence človeka, da ga enačimo s pojmom biti človek. Živali, ki govorijo, so ljudje, kajti dar govora je tisto, po čemer se razlikujemo od živali« Do četrtega leta starosti je večina ljudi sposobna verbalnega komuniciranja. Do šestega ali sedmega leta večina ljudi lahko tako razume kot izraža zapisano misel. Ta edinstvena sposobnost komuniciranja v prirojenem jeziku nas jasno loči od živali. Pojavi pa se vprašanje, kje in kako smo pridobili to posebno oz. značilno sposobnost? Znanost, ki raziskuje evolucijo organizmov, ni bila sposobna razložiti izvora jezika. Prav zato, ker vemo, kako pomembna je ta značilnost za človeka, se sprašujemo, zakaj se ni razvila še pri ostalih živalskih vrstah. Tudi materialistične vede so neučinkovite pri razlagi, kako se je pojavil jezik in zakaj imamo toliko različnih jezikov. Jezikoslovna raziskovanja v povezavi z nevrološkimi študijami so pokazala, da je človeški govor močno odvisen od dela živčnega sistema, ki se nahaja v naših možganih. Obstaja skupina znanstvenikov, ki so postavili teorijo zasnovano na interakciji, ki odgovori na skoraj vsa zgoraj zastavljena vprašanja.
Ključne besede: jezik, komunikacija, Teorija zasnovana na interakciji
Objavljeno: 27.07.2010; Ogledov: 1781; Prenosov: 119
.pdf Celotno besedilo (901,02 KB)

65.
UPORABA RAZLIČNIH SOCIALNIH ZVRSTI JEZIKA PRI UČENCIH V TRETJEM TRILETJU OSNOVNE ŠOLE
Helena Ferk, 2010, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu z naslovom Uporaba različnih socialnih zvrsti jezika pri učencih v tretjem triletju osnovne šole se v prvem delu posvečam teoretičnim izhodiščem. Opredelila sem naloge in cilje pouka slovenskega jezika, didaktična načela s poudarkom na načelu naslonitve knjižnega jezika na vsakdanji govor učencev. Pregledala sem zastopanost nalog v učbeniških kompletih za prvo, drugo in tretje triletje osnovne šole glede na zastavljene cilje v učnem načrtu. V nadaljevanju sem opredelila termina knjižni in neknjižni jezik, njuni delitvi na zborni in knjižni pogovorni jezik, na pokrajinski pogovorni jezik in narečja ter interesne govorice. V empiričnem delu sem s pomočjo anketnega vprašalnika ugotavljala, katero zvrst jezika (knjižno, pogovorno, narečno oziroma sleng) uporabljajo učenci tretjega triletja osnovne šole glede na različne okoliščine (pogovor s starši, s sokrajani, z vrstniki iz kraja, s sošolci, z učitelji pri pouku slovenščine oziroma pri urah drugih predmetov ter z drugimi delavci šole, kot so tajnice, hišnik, kuharice). Glede na to, da je narečje pristni materni jezik, s katerim se otrok seznani najprej, me je zanimal tudi učenčev odnos do narečja.
Ključne besede: Ključne besede: načelo naslonitve knjižnega jezika na vsakdanji govor učencev, zborni jezik, splošni- ali knjižnopogovorni jezik, pokrajinski pogovorni jezik, narečja, interesne govorice, govorni položaj.
Objavljeno: 14.07.2010; Ogledov: 2863; Prenosov: 361
.pdf Celotno besedilo (663,72 KB)

66.
VESELJE IN ŽALOST V NEMŠKIH FRAZEMIH (POSKUS ONOMAZIOLOŠKE RAZVRSTITVE)
Mateja Belak, 2010, diplomsko delo

Opis: Čustva so postala predmet številnih razprav in raziskav jezikoslovcev, ki razpravljajo o teoretičnih vprašanjih, ki izhajajo iz povezave med jezikom in čustvi ter njunega simbioznega vpliva enega na drugega. In ker je ta močan sovpliv čustev in jezika bil že zdavnaj dokazan, ga je potrebno v modernem jezikoslovju upoštevati. Namen diplomskega dela je bil zbrati in sestaviti seznam frazemov, ki se nanašajo na čustvena pojma veselje in žalost, urediti pojmovni sistem, v katerega so razvrščeni frazemi, ter ovreči tezo Igorja Ol'šanskija, ki trdi, da frazeološka poimenovanja kažejo tendenco k negativnemu polu čustev. Končni cilj diplomske naloge je bil ureditev preglednega onomaziološkega slovarja, ki zajema čustvena pojma veselje in žalost. V poteku diplomskega dela je bila uporabljena deskriptivna metoda, metoda zbiranja, urejanja, analiziranja ter klasifikacije. Rezultat diplomskega dela je urejen pojmovni sistem za čustvena pojma veselje in žalost, ki kot takšen predstavlja možno osnovo za onomaziološki slovar. Teza Igorja Ol'šanskija je bila, kot napovedano, ovržena, saj je analiza dokazala, da frazeološka poimenovanja kažejo tendenco k pozitivnemu polu čustev.
Ključne besede: : frazeologija, frazem, onomaziologija, čustva in jezik, veselje, žalost, slovar
Objavljeno: 22.07.2010; Ogledov: 1946; Prenosov: 156
.pdf Celotno besedilo (1,09 MB)

67.
PREVAJANJE POGOVORNEGA JEZIKA V ROMANU PUNCE V SOLZAH
Andreja Kamplet, 2010, diplomsko delo

Opis: Književno prevajanje je ena najbolj zapletenih oblik medkulturnega sporočanja, ki omogoča prenos književnosti v druge jezike in kulture. Predvsem zahtevno pa je prevajanje pogovornega jezika. Roman Punce v solzah je napisala britanska avtorica Jacqueline Wilson. Delo je prejelo dve pomembni literarni nagradi in bilo prirejeno za televizijsko serijo. V njem je predstavljena zgodba treh deklet, ki doživijo vrsto veselih in žalostnih dogodivščin, ob katerih jih zaščemijo veke. Avtorica o resnih težavah piše na zabaven, a nikakor neresen način, zato je upravičeno v vrhu priljubljenosti pri mladih bralcih in strokovnjakih za sodobno mladinsko književnost. V diplomskem delu sem se osredotočila na prevajanje mladinske književnosti in pogovornega jezika. Značilnosti te jezikovne zvrsti so med drugim poenostavljena gramatika in fonologija ter posebno besedišče. V romanu se nekaj teh značilnosti pojavlja predvsem v dialogih, kjer se pogovorna angleščina loči od književne že na prvi pogled. Osredotočila sem se na besedišče, predvsem na prevajanje pogovornih besed in besednih zvez ter frazemov. Pri prevajanju pogovornega jezika je mogoče uporabiti različne strategije, kljub temu pa se nekatere značilnosti med procesom prevajanja izgubijo.
Ključne besede: književno prevajanje, mladinska književnost, pogovorni jezik
Objavljeno: 27.07.2010; Ogledov: 2266; Prenosov: 185
.pdf Celotno besedilo (389,68 KB)

68.
JEZIK KOT AKTIVNOST V PRIMERJAVI Z JEZIKOM KOT INSTINKT (Tomasello in Pinker)
Urška Emeršič, 2010, diplomsko delo

Opis: Jezik je sistem. Sistem z različnimi pravili. Jezik je tisti, ki nas loči od ostalih živali. Obstaja več različnih teorij, kako se je jezik razvil. V moji diplomi pišem o dveh nasprotnih teorijah jezika. Prva teorija pravi, da se je jezik razvil v aktivnostih, kjer so ljudje sodelovali. Kot nasprotje pa druga teorija meni, da je jezik notranji in da je jezik instinkt. Mislim, da je bolj verjetna prva teorija. Jezik so razvili ljudje med delom. Spoznali so, da je delo opravljeno hitreje in učinkoviteje, če si med seboj pomagajo in sodelujejo. Da pa bi si lahko pomagali in sodelovali, so morali začeti komunicirati. Komunikacija se je najprej razvila s kazanjem in s pantomimo in šele na to se je razvil jezik. Toda zanimiva je tudi druga teorija. Njenega dejstva, da je jezik instinkt, ne smemo jemati dobesedno. S tem, ko avtor pravi, da je jezik instinkt, pravzaprav meni, da je jezik notranji, da je neka notranja lastnost in sposobnost, ki je v nas. Torej imamo predispozicijo za učenje jezika. Gorile, opice in šimpanzi se ne morejo naučiti jezika, ker nimajo te predispozicije, nimajo jezikovnega instinkta. Obe teoriji pa se strinjata, da se otrok, če je v osami, če je izoliran od sveta, ne more naučiti jezika. Otrok se jezika torej lahko nauči, če so okoli njega prisotni starši ali pa drugi odrasli ljudje, ki znajo jezik. Jezik se razvija in spreminja zelo hitro.
Ključne besede: jezik, komunikacija, sodelovanje, razvoj jezika, sprememba jezika.
Objavljeno: 13.07.2010; Ogledov: 1481; Prenosov: 68
.pdf Celotno besedilo (642,09 KB)

69.
Angleške sposojenke v nemškem jeziku
Jerneja Novak, 2010, diplomsko delo

Opis: V zgodovinskem razvoju katerega koli jezika lahko opazimo vplive drugih jezikov. Gre za proces izposojanja — bodisi iz besednega zaklada, oblikoslovja, skladnje, semantike ali z drugih področij jezika, pri čemer igra angleški jezik kot svetovni jezik posebno vlogo. To diplomsko delo ugotavlja, v kolikšni meri vpliva angleški jezik na nemškega, pri čemer se osredotoča predvsem na besedišče. Proces, ki vodi do označevanja besede kot sposojenke iz katerega koli jezika, pa je dolgotrajen in vodi skozi različne stopnje. O sposojenki govorimo šele, ko je ta beseda bolj ali manj prilagojena ciljnemu jeziku in se pojavi v slovarjih tega jezika. Kot izhodišče za vpogled v nabor besed angleškega izvora je služil nemški slovar osnovnega besedišča PONS Basiswörterbuch. Sposojenke, ki se v njem pojavljajo, so razvrščene po naslednjih tematskih sklopih: Splošne besede, Glasba, Politika in ekonomija, Računalništvo in Šport. Analiza teh besed temelji na etimoloških podatkih in primerih rabe in na primerjavi pomena besede v sistemu izhodiščnega in ciljnega jezika. Ker pa je angleško besedišče najbližje predvsem mlajšim generacijam, prinaša empirični del tega diplomskega dela korpus besedišča angleškega izvora ene najbolj popularnih revij za mladostnike v nemško govorečem prostoru — »Bravo«. Primeri, vzeti iz omenjene revije, kažejo na širok razpon rabe besed angleškega izvora (od tujk do sposojenk).
Ključne besede: Ključne besede: angleški jezik, nemški jezik, sposojenke, prevzemanje tujih besed, revija Bravo
Objavljeno: 27.07.2010; Ogledov: 2208; Prenosov: 95
.pdf Celotno besedilo (490,26 KB)

70.
USVAJANJE JEZIKA PRI OTROCIH
Urška Kurmanšek, 2010, diplomsko delo

Opis: Namen diplomske naloge je predstaviti usvajanje jezika pri otrocih, osnovne pogoje in stopnje le-tega in razložiti Chomskyijev pogled na jezikovno prirojenost in njegovo prepričanje, da učenje jezika ni nekaj, kar bi se otrok naučil, ampak da se mu enostavno zgodi na poti v razvoju v za to primernem socialnem okolju. Temu sledi razlaga Chomskyijeve in Skinnerjeve teorije o usvajanju jezika z namenom, da se poudarijo njuna različna pogleda na ta proces. Diplomska naloga je tako osredotočena na glavni teoriji o usvajanju jezika. Da bi lahko zagovarjala Chomskyijev pogled, ki trdi, da je za uspešno usvajanje jezika potrebna interakcija med prirojenimi danostmi za usvajanje jezika in otrokovim jezikovnim okoljem, zoperstavljam dve teoriji. To sta dve prevladujoči teoriji: Chomskyijev nativizem in Skinnerjev behaviorizem. Zbrani podatki govorijo v prid Chomskyijevi tezi, torej temu, da se ljudje rodimo biološko opremljeni za učenje jezika in razložijo njegovo teorijo o mehanizmu za usvajanje jezika — vrojen mehanizem oziroma proces, ki omogoča učenje jezika. Na drugi strani pa Skinner, ki mu Chomsky odločno nasprotuje, preprosto razlaga, da se otroci učijo jezik skozi posnemanje govorice odraslih. Pri tem pa so pozitivno nagrajeni za pravilne odgovore in kaznovani za nepravilne oziroma neprimerne odgovore. Vendar pa Chomsky poda kar lepo število prepričljivih argumentov, ki trdijo, da gre pri usvajanju in učenju jezika za več kot samo spodbudo in posnemanje govora odraslih. Otroci se jezika naučijo hitro in zlahka kljub temu, da je input, ki so mu izpostavljeni, nezadosten, in kljub kompleksnosti in abstraktnosti njegovega ustroja, za katerega si je težko predstavljati, da ga otrok v veliki meri osvoji že pri starosti treh let, ko kognitivno še ni dovolj razvit za druge naloge. Moje mnenje je, da je to mogoče pojasniti le s prirojenostjo jezikovnih sposobnosti.
Ključne besede: jezik, vrojen, vrojenost, pridobivanje jezika, mehanizem za usvajanje jezika, jezikovna zmožnost, univerzalna slovnica
Objavljeno: 13.07.2010; Ogledov: 2640; Prenosov: 248
.pdf Celotno besedilo (350,21 KB)

Iskanje izvedeno v 0.31 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici