SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


41 - 50 / 450
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
41.
POSREDOVANJE BESEDNEGA ZAKLADA S POMOČJO DIDAKTIČNIH IGER NA PRIMERU NEMŠKIH IMEN ZA TELESNE DELE IN BARVE
Veronika Bukovec, 2009, diplomsko delo

Opis: Da bi učenci pri pouku tujega jezika čim hitreje dosegli želene učne rezultate, jim morajo učitelji nuditi takšne metode, ki bodo za učence zanimive, kajti le na ta način se bodo učenci z vnemo učili in učni uspeh ne bo izostal. S pomočjo testnih izidov v dveh osnovnošolskih razredih, kjer sem svoje praktično delo izvedla, sem hotela raziskati, ali dosežejo učenci, ki so se učili s pomočjo didaktičnih iger, boljše rezultate v primerjavi z drugim razredom, v katerem so se učenci učili brez didaktičnih iger. Z anketama sem hotela dokazati, da so se pri učencih, ki so se učili s pomočjo didaktičnih iger, razvili močnejši pozitivni občutki, lažje je stekla komunikacija, motivacija pa je bila višja kot pri učencih, ki so se učili brez didaktičnih iger.
Ključne besede: PRVI JEZIK, DRUGI JEZIK TER TUJI JEZIK, POSREDOVANJE BESEDIŠČA, DIDAKTIČNA IGRA
Objavljeno: 13.08.2009; Ogledov: 1873; Prenosov: 248
.pdf Celotno besedilo (14,57 MB)

42.
Uporaba skriptnih jezikov v uporabniških programih
Anžej Bečan, 2009, diplomsko delo

Opis: Informatizacija v poslovnem svetu prinaša vedno večje uporabniške zahteve in konkurenco med programerskimi podjetji. Ena od možnosti za racionaliziran razvoj programskega paketa namiznega okolja za raznolike zahteve več naročnikov je razvoj programskih ogrodij z vgrajenim razvojnim okoljem, ki omogoča prilagajanje uporabniškega programa ter dodajanje novih funkcionalnosti s pomočjo makrojev in osnovnih gradnikov po naročnikovih potrebah. V diplomskem delu je predstavljenih več razvojnih okolij oz. interpreterjev skriptnih jezikov, ki jih je možno vgraditi po dandanes pogosteje uporabljanih programerskih platformah, s poudarkom na okolju Delphi. Obdelane so predvsem lastnosti vgradnje, možnosti dostopa do razredov in objektov v glavnem programu ter zmogljivosti programskih jezikov. Predstavljena orodja smo primerjali po njihovih zmožnostih in hitrosti izvajanja pogostejših operacij. Ker nekomercialni ali vsaj cenovno ugodnejši produkti uporabljajo pristop z interpretiranjem, je povzeta tudi teorija sintakse in semantike ter interpreterjev. Praktičen del diplomske naloge predstavlja orodje OrbitaDAT (Database Administration Tool) za hiter dostop do podatkovnih baz z vgrajenim interpreterjem paxScript, naprednejšim urejevalnikom makrojev in možnostjo časovno razporejenih opravil.
Ključne besede: skriptni jezik, intepreter, makro, IDE, Delphi, paxScript, LIMS (laboratorijski informacijski sistem)
Objavljeno: 23.06.2009; Ogledov: 1258; Prenosov: 87
.pdf Celotno besedilo (1,09 MB)

43.
POUK NA DVOJEZIČNI OSNOVNI ŠOLI
Gyoengyi Sekereš, 2009, diplomsko delo

Opis: POVZETEK Model dvojezične vzgoje in izobraževanja, ki ga razvijamo na z Madžari in Slovenci poseljenem območju Prekmurja, sodi med dvosmerne modele ohranjanja dveh jezikov. Natančneje gre za model enakovrednega ohranjanja dveh jezikov. Značilnost takšnega modela je dvojezični pouk, ki ga obiskujejo učenci dveh narodnosti in dveh maternih jezikov v enem skupnem oddelku. Tako imata oba jezika enak status pri vseh predmetih, kar se udejanja s prehajanjem iz enega jezika v drugega v določenem časovnem zaporedju. Oba jezika sta enakovredni sredstvi sporazumevanja pri pouku in zunaj njega ter pri delovanju šole. Model je primeren zlasti za okolja, ki omogočajo mešano narodno sestavo oddelkov. Izvajati ga je mogoče le tam, kjer družbena klima in družbeno-politične odločitve omogočajo skupno izobraževanje otrok različne narodnosti in jezikovne pripadnosti v skupnih oddelkih. Diplomska naloga je sestavljena iz dveh delov, in sicer iz teoretičnega in empiričnega dela. V teoretičnem delu opišemo zgodovino dvojezičnega šolstva. Teoretični del zaključujemo z opredelitvijo dvojezičnosti in dvojezičnega pouka. V drugem, empiričnem delu, pa smo ugotavljali razlike med učnimi pripravami Dvojezične osnovne šole Dobrovnik in Osnovno šolo Beltinci. Rezultati so pokazali, da so razlike med enojezičnimi in dvojezičnimi učnimi pripravami pri uporabi učnih jezikov, pri številu učiteljev v enem razredu ter pri vsebini učnih tem. Pri uporabi učnih ciljev in načinu izvajanja pouka ni razlik.
Ključne besede: Ključne besede: dvojezičnost, dvojezični pouk, prvo triletje, model ena oseba en jezik, učne priprave
Objavljeno: 06.07.2009; Ogledov: 3423; Prenosov: 273
.pdf Celotno besedilo (1,59 MB)

44.
Mit Literatur in die Welt einer Fremdsprache - S književnostjo v svet tujega jezika
Adrijana Koroša, 2009, diplomsko delo

Opis: Otroška in mladinska književnost sta lahko pri pouku tujega jezika uspešno uporabljeni in otroka na zanimiv in privlačen način vpeljeta v svet tujega jezika. Namen pričujočega dela je poiskati in predstaviti razlike med enojezičnimi in dvojezičnimi osnovnimi šolami glede na uporabo književnosti pri pouku tujega jezika. Na začetku je opisano, kaj je jezik, kako se otrok uči jezikov, katere zvrsti otroške in mladinske književnosti so primerne za pouk tujega jezika, kako učitelji učence motivirajo za branje knjig, kakšna je vloga in katere so naloge učitelja pri pouku tujega jezika. Zatem so navedeni še cilji književnega pouka, kriteriji za izbiro književnih del, ki jih morajo učitelji upoštevati, metode za obravnavo književnega dela in koraki, po katerih obravnava književnega dela poteka, skupaj z nalogami, kot predlogi za obravnavo književnega dela. Na podlagi teoretičnih izhodišč je bil sestavljen anketni vprašalnik, na katerega so odgovarjali učitelji nemškega jezika na enojezičnih in dvojezičnih osnovnih šolah. Rezultati anketnega vprašalnika so tabelarično in grafično ponazorjeni in nudijo pregledno primerjavo med enojezičnimi in dvojezičnimi osnovnimi šolami ter kažejo, da učitelji pri pouku tujega jezika obravnavajo književna dela, da se jim zdi uporaba književnosti pri pouku tujega jezika smiselna, da pa književnost po mnenju učiteljev in učiteljic nemškega jezika pri pouku tujega jezika ne potrebuje večjega poudarka. Hkrati so rezultati pokazali, da med enojezičnimi in dvojezičnimi osnovnimi šolami obstajajo določene razlike glede na uporabo književnosti pri pouku tujega jezika.
Ključne besede: otroška in mladinska književnost, jezik, bralna motivacija, pouk tujega jezika, enojezičnost, dvojezičnost, tuji jezik, književna didaktika
Objavljeno: 23.03.2010; Ogledov: 2131; Prenosov: 179
.pdf Celotno besedilo (666,95 KB)

45.
Razlikovalna raba samostalnika v osrednje- in vzhodnoslovenskem knjižnem jeziku, Samostalnik v Matejevem evangeliju Primoža Trubarja in Števana Küzmiča
Sintja Lamut, 2009, diplomsko delo

Opis: Diplomska naloga predstavlja razlikovalno rabo samostalnika v osrednje- in vzhodnoslovenskem knjižnem jeziku. Predstavitev rabe temelji na analizi dveh prevodov Matejevega evangelija, in sicer Trubarjevega in Küzmičevega. V uvodu sta na kratko predstavljena oba slovenska protestantska pisca, Primož Trubar in Števan Küzmič, značilnosti njunega jezika, pisavi, ki sta jo uporabljala, pobude za nastanek Matejevega evangelija in krajša predstavitev le-tega. Samostalniki, ki so izpisani iz Matejevega evangelija, so analizirani na oblikoslovni in glasoslovni ravni. Analiza temelji na primerjalnem izpisu strocerkvenoslovanskih samostalnikov s Trubarjevimi (1555) in Küzmičevimi (1771) oblikami ter današnjo knjižno normo (SSKJ). Gradivo je urejeno po sistemu starocerkvenoslovanskih sklanjatev. V nalogo ni vključenega raziskovanja dvojine, saj je analiza besedila pokazala, da je primerov, kjer je samostalnik zapisan v dvojini zelo malo. Nalogi je na koncu dodan še slovarček, v katerem so zbrani samostalniki, ki so bili uporabljeni pri analizi. Slovarček kaže razlikovalno Trubarjevo in Küzmičevo rabo samostalnikov, njihove slovnične lastnosti, sklanjatev, pomen in primerjalni zapis v stari cerkveni slovanščini ter sodobnem slovenskem knjižnem jeziku. Delo je zaokroženo z zaključkom, ki podaja sklepne ugotovitve.
Ključne besede: osrednjeslovenski knjižni jezik, vzhodnoslovenski knjižni jezik, Primož Trubar, Števan Küzmič, Matejev evangelij, samostalnik, raba samostalnika, slovarček
Objavljeno: 22.08.2009; Ogledov: 1754; Prenosov: 276
.pdf Celotno besedilo (2,00 MB)

46.
POUČEVANJE NEMŠČINE KOT DRUGEGA TUJEGA JEZIKA NA SREDNJIH STROKOVNIH IN POKLICNIH ŠOLAH
Anja Cipot, 2009, diplomsko delo

Opis: Nemščina je kot tuji jezik v Sloveniji prisotna tako v osnovnih kot tudi v srednjih šolah. V Sloveniji je, tako kot v večini vzhodnoevropskih držav, prvi tuji jezik angleščina, šele nato ji sledita kot drugi tuji jezik nemščina in francoščina. Zaradi geografske bližine Avstrije, Nemčije in Švice je nemščina v Sloveniji vedno bolj pomembna, zato je dobro, da se z njo dijaki srečajo že v srednji šoli. Namen diplomske naloge je bil, raziskati stopnjo znanja dijakov pri pouku nemškega jezika na srednjih strokovnih in poklicnih šolah v Mariboru. Zanimalo me je predvsem, kakšen je napredek znanja od 1. do 3. letnika na področju besednega zaklada in slovnice. Raziskava je bila izvedena na Srednji prometni šoli Maribor in Srednji trgovski šoli Maribor.
Ključne besede: drugi tuji jezik, -pouk nemščine, -nemščina kot tuji jezik, -pouk tujih jezikov na srednjih strokovnih in poklicnih šolah.
Objavljeno: 17.11.2009; Ogledov: 2452; Prenosov: 260
.pdf Celotno besedilo (952,14 KB)

47.
SPOSOJENKE V ANGLEŠKEM JEZIKU
Katja Jug, 2009, diplomsko delo

Opis: Angleški jezik danes velja za najbolj razširjen jezik na svetu in tudi največji darovalec besed. Veliko jezikov prevzema besede iz angleščine. Kakorkoli, angleščina je skozi zgodovino tudi prevzela na tisoče besed iz tujih jezikov. Prevzemanje besed je zelo razširjen sociolingvistični pojav v razvoju jezika. Besede, ki so prenesene iz enega jezika v drugega, se imenujejo sposojenke. Stara angleščina je bila v primerjavi s srednjo in moderno angleščino dovolj okretna in sposobna izpeljati nove besede iz domačega besednega zaklada. Pozneje pa se je govorcem zdelo lažje prevzeti že obstoječe besede, kot pa ustvarjati nove. Eden izmed argumentov, ki govori v prid sposojenkam je obogatitev jezika in sposobnost izražati izpopolnjene ideje in koncepte, tako kot so to sposobni izražati klasični jeziki. Pravzaprav je bilo v angleščini v primerjavi z nekaterimi drugimi jeziki dokaj malo nasprotovanja sposojenkam. Latinščina in francoščina sta v vsej zgodovini prispevali največ besed v angleški jezik. Besede iz latinščine, ki so vstopile v staro in srednjo angleščino, so bile v glavnem povezane s področji vojskovanja, trgovanja, kmetijstva, hrane in s tistimi področji človekovega živjenja, kjer so bili Romani vzor kot višja kultura. Veliko latinskih izrazov s področja cerkve in duhovnih dejavnosti je bilo v angleščino sprejetih preko keltskega jezika in na račun krščastva, ki so ga sprejeli Angleži. Še vedno se mnogi učenjaki obrnejo k latinščini, ko potrebujejo izraz za nov koncept ali izum. Pritok besed iz francoščine v angleščino se je začel po normanski osvojitvi leta 1066, ko je francoščina nadomestila angleščino v javnosti in postala uraden jezik vlade, uprave, sodišč in višji normaskih slojev. Vse do časa moderne angleščine je angleščina prevzela iz francoščine veliko izrazov, povezanih s področji vlade, uprave, vojaških zadev, zakona, umetnosti, znanosti, kot tudi mode, hrane in zabave. Francoščina je namreč v osemnajstem in devetnajstem stoletju veljala za jezik kulture, prestiža in civilizacije. V času moderne angleščine, od leta 1500 naprej, besede iz tujih jezikov še kar vstopajo v angleščino, vendar angleščina prevzema besede iz vse manj znanih, celo eksotičnih jezikov. Sposojenke, ki so prišle v angleščino do dandanes, pokrivajo večino področij človekovega življenja in delovanja, vključno s politiko, vlado, vojsko, družbo, kulturo, umetnost in religijo. Prevzete so predvem besede, ki so povezane z eksotičnimi idejami, koncepti in stvarmi oziroma imena stvari, ki so tujega izvora. Glede besedne vrste sposojenk je treba omeniti, da so samostalniki in samostalniške besedne zveze bolj pogoste kot slovnične besede. To je mogoče razložiti s pomočjo glavnih vzrokov za prevzemanje, in sicer s potrebo po sposojenkah za poimenovanje novih stvari in obogatitvijo besedišča tistega jezika, ki prevzema. Več kot 50 odstotkov vseh angleških besed je prevzetih iz latinščine in francoščine. Preostale besede so bodisi domače oziroma anglosaškega izvora ali pa prevzete iz drugih jezikov (japonščine, kitajščine, italijanščine, španščine, skandinavskih jezikov, nemščine, nizozemščine idr.). Velika večina sposojenk pa se vendarle ne pojavlja v vsakdanjem govoru oziroma so omejene na določen strokovni jezik. Osnovno besedišče angleščine še vedno sestavljajo večinoma domače oz neprevzete besede.
Ključne besede: angleški jezik, sociolingvistika, jezikovni stiki, sposojenke
Objavljeno: 17.11.2009; Ogledov: 2739; Prenosov: 241
.pdf Celotno besedilo (601,43 KB)

48.
NAČELA DOBRE KOMUNIKACIJE PRI POUKU SLOVENŠČINE
Martina Brodej, 2009, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo je razdeljeno na teoretični in empirični del. V teoretičnem sklopu proučujemo pedagoško komunikacijo, ki poteka med učitelji in učenci osnovne in srednje šole. Uvod sestavljajo razmišljanja, vezana na osrednjo temo, o kateri teče beseda znotraj diplomskega dela. Nato natančneje predstavimo jezik, ki je vpet v komunikacijo kot njena bistvena sestavina. Temu sledi opredelitev nekaterih splošnih pojmov komunikacije, njen opis in razčlenitev. Z nekaj besedami povzamemo spoznanja komunikacijske in jezikovne didaktike, ki prinašajo sodoben pridih obravnavi jezika. Prav tako opišemo pouk slovenščine in njegove cilje. Zlasti nas zanima zaradi prenovljene komunikacijske zasnove, ki pri učencih in dijakih razvija sporazumevalno zmožnost. Načela dobre komunikacije pa pri učencih (dijakih) v prvi vrsti ozaveščajo učitelji slovenščine, ki ne le s teoretičnim znanjem, ampak tudi z jezikovnim zgledom oblikujejo vešče govorce. Zaradi tega smo podrobneje razčlenili njihov govor, ki mora biti načrtovan, zavesten, kultiviran, demokratičen, svoboden, dvosmeren in oseben, saj z njim gradijo medosebno spoštovanje in pozitivne odnose, ki izboljšujejo vzgojno-izobraževalni proces in je kot takšen pomemben tudi za učitelje preostalih predmetnih področij. V empiričnem delu predstavimo namen, metodologijo, spoznanja in ugotovitve raziskave, izvedene s pomočjo anketnega vprašalnika, s katerim smo anketirali učence v tretjem triletju osnovne šole in dijake srednje strokovne šole. Zanimal nas je odnos učencev, dijakov do slovenskega jezika, jezikovnega pouka in njegovega poučevanja. Prav tako smo želeli ugotoviti, kakšna je jezikovna kultura učiteljev slovenščine ter drugih predmetnih področij. Ker menimo, da dobra komunikacija pripomore k razvijanju pozitivnih odnosov, smo povpraševali tudi po medosebnem odnosu in njegovem vplivu na odnos do vsebine. S pomočjo raziskave smo skušali potrditi, da upoštevanje načel dobre komunikacije vodi k oblikovanju kvalitetnih medosebnih odnosov. Pozitivna komunikacija jezikovno vzgaja učence, povečuje njihove sporazumevalne sposobnosti in je pot do konstruktivne, učinkovite vzgoje in izobraževanja.
Ključne besede: Ključne besede: jezik, materni jezik, slovenski jezik, komunikacija, pedagoška komunikacija, besedna-, nebesedna komunikacija, osebna-, neosebna komunikacija, demokratična komunikacija, dvosmerna komunikacija, jezikovna in komunikacijska didaktika, jezikovna prenova pouka slovenščine, sporazumevalna zmožnost, jezikovna kultura učiteljev slovenščine.
Objavljeno: 12.10.2009; Ogledov: 3674; Prenosov: 489
.pdf Celotno besedilo (1,54 MB)

49.
LASTNA IMENA V SLOVENSKEM KNJIŽNEM JEZIKU
Petra Savnik, 2009, diplomsko delo

Opis: Lastna imena predstavljajo precejšen in pomemben del našega vsakdanjega besedišča. Pričujoče diplomsko delo dokazuje, da so lastnoimenske danosti v določenem jezikovnem sestavu lahko tudi zanimivo raziskovalno področje. Poglavitni namen pri tem je bil namreč zasledovati jezikovno normo lastnih imen skozi izbrane normativne priročnike 20. stoletja (izjema je Levčev pravopis iz leta 1899), pri čemer smo področje lastnoimenskosti pregledali (zlasti) z vidika pisanja velike začetnice in oblikoslovnih lastnosti lastnih imen (predvsem sklanjatvenih posebnosti), obrobneje pa smo se dotaknili tudi prevzemanja lastnih imen. Naš dodatni namen je bil predstaviti še posamezne kritične odzive na aktualno nosilno pravopisno izdajo (seveda v zvezi z lastnimi imeni), na določenem vzorcu devetošolcev pa smo želeli tudi preveriti (pravilno) rabo lastnih imen. Interpretacija uporabljenih virov je temeljila na deskriptivni raziskovalni metodi, pri zgodovinskem pregledu lastnih imen po posameznih normativnih priročnikih sta bili ob njej uporabljeni zgodovinska in komparativna metoda, pri preverjanju rabe lastnih imen pa metodi analize in sinteze. Razvojni pregled knjižnojezikovne norme lastnih imen kaže, da je ta v svojem bistvu dokaj kompleksna, zlasti pa nestabilna, nedosledna in nedorečena, o čemer pričajo številni kritični odzivi (na aktualno normo) ter nekompetentnost konkretnih uporabnikov pri njeni praktični rabi.
Ključne besede: lastna imena, pravopis lastnih imen, oblikoslovje lastnih imen, prevzemanje lastnih imen, slovenski knjižni jezik, raba lastnih imen.
Objavljeno: 09.10.2009; Ogledov: 3495; Prenosov: 500
.pdf Celotno besedilo (2,11 MB)

50.
Konceptualna osnova pridobivanja jezika s Pinkerjevega vidika
Maja Sever, 2009, diplomsko delo

Opis: Že stoletja se jezikoslovci zanimajo za razvoj jezikov, ki jih danes govorimo. Slovnična pravila, ki so jih oblikovali strokovnjaki s področja jezikoslovja in seveda družba, omogočajo razumljivo in učinkovito medsebojno komunikacijo ljudi različnih etničnih skupin in skupnosti. Kljub temu pa se mnenja teoretikov razlikujejo oziroma si nasprotujejo. V diplomskem delu obravnavam teorijo Stevena Pinkerja, priznanega kanadsko-ameriškega psihologa in kognitivnega znanstvenika, ki se ukvarja predvsem z razvojem jezika pri otrocih. Njegov namen je začrtati različne vidike jezika in jezikovnih pravil. Njegovo raziskovanje je usmerjeno predvsem v impulze in kalkulacije, ki se pojavljajo v človeškem mišljenju, ko le-ta poskuša razumeti in doumeti različne dogodke ter jih posredovati okolici. V skladu z njegovo teorijo se jezik pri otroku instinktivno razvije na podlagi prirojenih osnovnih konceptov, kot so materija, čas, prostor in vzročnost. Z vsakodnevno komunikacijo se besedni zaklad neprestano spontano širi. Na podlagi posploševanja in uporabe pravil so otroci sposobni tvoriti neskončno število možnih kombinacij iz omejenega števila primerov, slišanih iz okolice. Pinker metaforično predstavi jezik kot okno, ki nam omogoča raziskovanje narave človeka, ki se odraža skozenj.
Ključne besede: jezik, mišljenje, filozofija, jezikovni instinkt, otroški govor, pridobivanje jezika
Objavljeno: 07.01.2010; Ogledov: 1570; Prenosov: 78
.pdf Celotno besedilo (281,68 KB)

Iskanje izvedeno v 0.32 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici