SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


91 - 100 / 450
Na začetekNa prejšnjo stran6789101112131415Na naslednjo stranNa konec
91.
GERMANIZMI MED MLADIMI V LENDAVI
Vesna Kramar, 2010, diplomsko delo

Opis: Slovenski jezik je v kontaktu z nemškim jezikom že več kot tisoč let. Ti kontakti so na slovenski jezik v različnih regijah različno vplivali. Na jezik v Lendavi so pri tem imeli večji vpliv madžarski in hrvaški jezik, ampak kljub temu se tudi v tem jeziku pogosto najdejo germanizmi. Ti germanizmi so večinoma sposojenke iz drugih sosednjih jezikov ali pa so celo del slovenskega pogovornega jezika. Jezik v Lendavi spada k prekmurskemu narečju, točneje k podnarečju Dolinsko, ampak se kljub temu zelo razlikuje od tega dialekta in je zelo podoben slovenskemu knjižnemu jeziku. Na to posebnost jezika v Lendavi in germanizme, ki se v tej regiji uporabljajo, so vplivali različni zgodovinski dejavniki. Cilj moje diplomske naloge je bila raziskava, v kateri sem ugotavljala pogostost uporabe nemških izposojenk med mladimi v Lendavi in primerjavo le teh podatkov z ostalimi generacijami v Lendavi. Prav tako me je zanimala primerjava med mestnim in vaškim prebivalstvom, in med moškim in ženskim prebivalstvom. Nadaljnjo me je tudi zanimalo, če ljudje v Lendavi še poznajo primerne slovenske izraze za nemške izposojenke.
Ključne besede: germanizmi, jezik v Lendavi, uporaba nemških izposojenk v Lendavi
Objavljeno: 07.01.2011; Ogledov: 1356; Prenosov: 150
.pdf Celotno besedilo (724,89 KB)

92.
POSLOVNO KOMUNICIRANJE V NEMŠKEM JEZIKU; UPORABA NEMŠKEGA JEZIKA PRI KOMUNIKACIJI S TUJIMI POSLOVNIMI PARTNERJI V PODJETJU IMPOL D.O.O.
Nina Strehar, 2010, diplomsko delo

Opis: Impol svoje kupce oskrbuje z bogato izbiro aluminijskih izdelkov, ki so izdelani na individualno zahtevo kupca. Večino izdelkov podjetje izvozi na tuje trge, med katerimi prevladuje EU oz. Nemčija. K uspešnosti prodaje največ pripomorejo komercialisti oz. referenti, ki se dnevno pogajajo za količino in ceno prodanega materiala. Tako je komunikacija bistveni element prodajnega procesa v podjetju. Le-ta omogoča prenos informacij in ukazov med zaposlenimi, nadrejenimi in kupci, rešuje in odpravlja nesporazume, sooblikuje organizacijsko strukturo in prispeva h konkurenčnosti podjetij. Z uspešno komunikacijo podjetje uresničuje zastavljeno vizijo, vrednote in poslanstvo. Ker pa gre pri poslovnem komuniciranju predvsem za komunikacijo v tujem jeziku, v tem primeru v nemškem jeziku, se podjetje že vrsto let trudi, da bi zaposleni čim bolj obvladovali nemški jezik in s tem pripomogli k še boljšim odnosom s kupci iz tujine. Predmet raziskave v diplomski nalogi je torej vloga komuniciranja v nemškem jeziku v podjetju Impol d.o.o. Zanimalo me je predvsem to, kakšen pomen in vrednost ima nemščina kot tuji jezik pri poslovnem komuniciranju in ali se zaposleni pri tem srečujejo s kakšnimi težavami, prednostmi, slabostmi, predsodki… Raziskava je potekala s pomočjo ankete oz. vprašalnika, ki je bil izveden med komercialisti, ki vsakodnevno sodelujejo s kupci iz nemško govorečih držav.
Ključne besede: komunikacijski proces, poslovno komuniciranje, nemški jezik, strokovni jezik
Objavljeno: 07.01.2011; Ogledov: 1877; Prenosov: 149
.pdf Celotno besedilo (1,17 MB)

93.
SLOVENSKI JEZIK KOT DRUGI/TUJI JEZIK V SLOVENSKEM PROSTORU
Tamara Himelrajh, 2010, diplomsko delo

Opis: Učenje slovenskega jezika kot drugega/tujega jezika zahteva drugačen pristop k delu kot učenje ali poučevanje maternega ali prvega jezika. V diplomskem delu sem med drugim raziskovala, kdo vse so govorci slovenskega jezika kot drugega/tujega jezika danes in v preteklosti, zato sem na začetku opredelila temeljne pojme, povezane z nadaljnjim raziskovanjem. Tujci se za učenje nematernega jezika odločajo iz različnih razlogov: bivanje v okolju, kjer je slovenščina prvi jezik, narava dela, ki ga tujci opravljajo v Sloveniji, študij… Potrebe po učenju slovenščine kot drugega/tujega jezika so začrtale zasnovo programov, ki so nastajali ob načrtovanju jezikovne politike tako za slovenščino, ki se uporablja kot prvi jezik, kot tudi za slovenski jezik kot drugi/tuji jezik. Diplomsko delo skuša podati pregled inštitucij, ki omogočajo učenje slovenskega jezika kot drugega/tujega jezika v Sloveniji in tujini in pregled učbenikov za učenje slovenskega jezika, kot drugega tujega jezika, saj to predstavlja pomemben delež pri vzpodbujanju tujcev za učenje slovenskega jezika kot drugega/tujega jezika.
Ključne besede: slovenščina kot drugi/tuji jezik, uporabniki slovenskega jezika kot drugega/tujega jezika, programi slovenskega jezika kot drugi/tuji jezik, integracija tujcev, učbeniki, tečaji slovenščine kot drugi/tuji jezik.
Objavljeno: 11.01.2011; Ogledov: 3481; Prenosov: 523
.pdf Celotno besedilo (1,28 MB)

94.
NAČRTOVANJE IN OCENJEVANJE SPLETNEGA UČNEGA MESTA ZA GLUHE IN NAGLUŠNE
Ines Kožuh, 2010, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo predstavili načrtovanje spletnega učnega mesta za gluhe in naglušne, ki smo ga razvili na Fakulteti za elektrotehniko, računalništvo in informatiko v Mariboru v okviru projekta DEAFVOC 2. Problem, ki se pojavlja, je namreč pomanjkanje e-gradiv, prilagojenih gluhim in naglušnim. Uporabnost sistema smo ocenjevali s pomočjo vprašalnika SUS, pedagoško bogatost sistema pa s prilagojenim pedagoškim indeksom učinkovitosti. Na osnovi dveh ocenjevanj se je izkazalo, da so mlajši uporabniki, ki so internet uporabljali pogosteje, uporabnost sistema ocenili bolje od starejših, manj rednih uporabnikov interneta. Ugotovili smo tudi, da se z večmodalnim pristopom izboljšuje pedagoška bogatost sistema. Na koncu smo analizirali predstavitev spletnega učnega mesta za gluhe in naglušne javnosti na novinarski konferenci, ki se je izkazala za učinkovito medijsko komunikacijsko orodje.
Ključne besede: e-izobraževanje, e-gradivo, spletno učno okolje, gluhi in naglušni, znakovni jezik, odnosi z mediji
Objavljeno: 04.01.2011; Ogledov: 9419; Prenosov: 223
.pdf Celotno besedilo (7,43 MB)

95.
RABA SOCIALNIH ZVRSTI JEZIKA MED DIJAKI DVOJEZIČNEGA OBMOČJA OB MEJI Z MADŽARSKO
Martina Janjić, 2010, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu z naslovom Raba socialnih zvrsti jezika med dijaki dvojezičnega območja ob meji z Madžarsko se v prvem delu posvečam teoretičnim izhodiščem. Predstavljen je model dvojezičnega izobraževanja in organiziranost le-tega v nižjih, srednjih in višjih vzgojno-izobraževalnih ustanovah ter dvojezični mediji v Prekmurju. Podane so narečne značilnosti anketiranih področij, tj. dolinsko podnarečje in madžarski krajevni narečni govor. Razloženi so termini: dvojezični govorec, jezikovno preklapljanje, jezikovno prevzemanje in interference, s katerimi se srečujejo pripadnikih obeh narodnosti. V nadaljevanju so opredeljeni termini, ki so vezani na socialne zvrsti jezika (knjižni jezik, neknjižni jezik in interesne govorice). Pregledana je zastopanost nalog v učbeniških kompletih za 1., 2. in 3. letnik glede na zastavljene cilje v učnem načrtu za dvojezične slovensko-madžarske gimnazije. Raba socialnih zvrsti jezika je raziskana med dijaki z lendavske dvojezične gimnazije. S pomočjo anketnega vprašalnika je ugotovljeno, katero zvrst jezika dijaki uporabljajo glede na svoj materni jezik in glede na določene okoliščine. Zaključila sem, da so govorne situacije res bistven dejavnik za govorno sporazumevanje.
Ključne besede: Dvojezičnost, sporazumevanje, narečni govor, knjižni jezik, govorni položaj.
Objavljeno: 24.01.2011; Ogledov: 2380; Prenosov: 164
.pdf Celotno besedilo (1,33 MB)

96.
JEZIKOVNA ZMOŽNOST DIJAKOV VIŠJE ŠOLE ZA GOSPODARSKE POKLICE NA AVSTRIJSKEM KOROŠKEM
Mirjam Danilović, 2010, diplomsko delo

Opis: Slovenski jezik ima na dvojezičnem območju na južnem Koroškem v Avstriji status manjšinskega jezika in s tem zagotovljeno osnovno šolanje v manjšinskem jeziku ter sorazmerno število srednjih šol. V času opravljanja dela jezikovne asistentke na dvojezični Višji šoli za gospodarske poklice v Št. Petru v Rožu sem imela priložnost doživeti položaj slovenščine na nekoč avtohtonem slovenskem območju, danes pa na območju Republike Avstrije, na katerem živi slovenska manjšina. Šola s stoletno tradicijo tako predstavlja zelo pomemben formalni dejavnik ohranjanja manjšinskega jezika. Cilj diplomskega dela je bil opredeliti jezikovno zmožnost dijakov Višje šole za gospodarske poklice. V teoretičnem delu diplomskega dela je opredeljena slovenska manjšina na avstrijskem Koroškem, zgodovina dvojezičnega šolstva ter aktualno stanje šolstva. Razloženi so osnovni pojmi s področja raziskovanja jezikov v stiku in raziskovanja dvojezičnosti. Opisana so slovenska koroška narečja na Koroškem. Obširneje je predstavljeno raziskovanje sporazumevalne zmožnosti in različni modeli, ki so se pojavljali skozi zgodovino raziskovanja, saj je na tej osnovi nastal model za potrebe tega diplomskega dela. V empiričnem delu diplomskega dela so predstavljeni rezultati raziskave, izvedene v aprilu in maju 2010 med dijaki Višje šole za gospodarske poklice, ki prihajajo iz Avstrije. Raziskava je vključevala anketni vprašalnik, s katerim sem opredelila vzorec in rabo slovenščine v vsakdanjem življenju, in jezikovni test, s katerim sem merila jezikovno zmožnost dijakov. Rezultati raziskave so potrdili osnovno hipotezo, da imajo dijaki, ki so se naučili slovenščino doma, višjo jezikovno zmožnost. Ovržena pa je bila hipoteza, da imajo dijaki, ki obiskujejo višji letnik, višjo jezikovno zmožnost, saj so najboljši rezultat dosegli dijaki 2. letnika. Prav tako jezikovna zmožnost praviloma ni odvisna od števila let učenja slovenščine v okviru formalnega izobraževanja.
Ključne besede: Ključne besede: koroški Slovenci, slovenščina kot drugi/tuji jezik, dvojezično izobraževanje, jezikovna zmožnost.
Objavljeno: 24.01.2011; Ogledov: 2628; Prenosov: 229
.pdf Celotno besedilo (4,13 MB)

97.
VPLIV SVETOVNEGA SPLETA NA RAZVOJ BESEDIŠČA V ANGLEŠKEM JEZIKU
Gregor Pirš, 2011, diplomsko delo

Opis: Diploma se ukvarja z raziskovanjem odnosa med svetovnim svetom in razvojem besedišča. Delo je razdeljeno na teoretični in empirični del. V teoretičnem delu smo najprej opredelili pojme na katerih bazira naše delo. Nato smo še opredelili jezik Interneta ter slang in žargon. V empiričnem delu smo si najprej zastavili raziskovalna vprašanja, cilje ter hipoteze. Ko smo določili raziskovalni vzorec, smo s pomočjo Internetnih brskalnikov Google in Yahoo določili kako pogosto se besede pojavljajo na svetovnem spletu. Nadaljevali smo z raziskovanjem odnosa med besedotvornimi procesi in besedami iz raziskovalnega vzorca. Glavni cilj našega dela je bil ugotoviti kako se razvija jezik Interneta in kako na ta razvoj vpliva družba. V zaključkih smo ugotovili, da na spletu ne obstaja samo ena vrsta jezika, ampak obstajata dve. O tem katero različico sporočevalec uporablja odločata dva faktorja in sicer namen sporočevalca ter čas v katerem sporočilo nastaja. Ugotovili smo, da gre razvoj jezika svetovnega spleta, predvsem v smer ekonomičnosti — torej v tvorbo kratkih besed, kar pa se pogosto odraža v nejasnem pomenu tvorjenke.
Ključne besede: jezik Interneta, standardni jezik, besedotvorje, Google, razvoj, družba
Objavljeno: 06.09.2011; Ogledov: 1495; Prenosov: 106
.pdf Celotno besedilo (602,11 KB)

98.
PRIMERJAVA DIDAKTIKE MATERINŠČINE V SLOVENSKEM IN PORTUGALSKEM ŠOLSKEM SISTEMU V ELEMENTARNEM OBDOBJU
Polona Drozg, 2011, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu ugotavljam razlike in podobnosti med poučevanjem maternega jezika v Sloveniji in na Portugalskem v elementarnem obdobju. V začetku so predstavljene značilnosti osnovnošolskega izobraževanja v Sloveniji. Predstavljeno je poučevanje slovenskega jezika v 1. triletju osnovne šole. Natačneje so opisani učni cilji slovenskega jezika za 1. triletje, ki so v skladu z učnim načrtom za slovenski jezik. V nadaljevanju so predstavljene značilnosti osnovnošolskega izobraževanja na Portugalskem ter poučevanje portugalščine v 1. ciklu osnovnošolskega izobraževanja. Prav tako je natančneje opisana organiziranost 1. cikla ter prenovljen učni načrt in učni cilji za portugalski jezik v 1. ciklu osnovnošolskega izobraževanja. Temeljni namen diplomskega dela je bil ugotoviti razlike in podobnosti didaktike materinščine v Sloveniji in na Portugalskem v elementarnem obdobju, kar je bilo uresničeno s primerjavo razpoložljive literature in učnih ciljev v slovenskem in portugalskem učnem načrtu. Na osnovi prenovljene teorije o didaktiki portugalskega jezika in učnem načrtu za portugalski jezik je bilo moč ugotoviti, da med didaktikama obstajajo podobnosti glede na teoretična izhodišča obeh didaktik, kljub temu pa obstajajo razlike glede zgradbe učnih načrtov in glede na uresničevanje sporazumevalnih dejavnosti ali kompetenc v učnih načrtih za slovenski in portugalski jezik.
Ključne besede: materni jezik, elementarno obdobje, osnovnošolsko izobraževanje v Sloveniji, osnovnošolsko izobraževanje na Portugalskem, primerjava, učni načrt, učni cilji, sporazumevalne dejavnosti
Objavljeno: 09.03.2011; Ogledov: 1930; Prenosov: 139
.pdf Celotno besedilo (576,93 KB)

99.
Internetni sleng
Tina Burič, 2011, diplomsko delo

Opis: V zadnjih letih je internet prevzel nadzor nad našimi življenji in hitro nadomestil tradicionalne oblike sporazumevanja. Splet je postal mesto, kjer najlažje najdemo informacije ali pa preživljamo prosti čas. Večina jezikoslovcev meni, da internet slabo vpliva na jezik oz. na njegovo prihodnost. Bojijo se namreč, da bo jezik zaradi vse pogostejše uporabe internetnega slenga izgubil standarde in da se bo zmanjšala jezikovna ustvarjalnost, saj globalizacija vsiljuje enakost. Nekatere od teh napovedi so se že uresničile, saj obstajajo številni primeri uporabe internetnega slenga v formalnih oblikah pisanja, vendar pa na drugi strani jezikoslovci kot npr. David Crystal trdijo, da ni razloga za paniko. Pravi, da internetni sleng daje jeziku možnost za inovacije in nove načine izražanja. Ugotovila sem, da je internetni sleng, za katerega v diplomi uporabljam angleški izraz Netspeak, mešanica pisnega in govornega jezika, obenem pa vsebuje tudi nekatere lastnosti, ki so značilne samo za jezik, ki se uporablja v računalniško podprtem komuniciranju. Spletno klepetanje od uporabniko zahteva hitrost, saj skušajo klepetalci posnemati govorjen jezik. Pri tem so omejeni na računalniško tipkovnico, zato morajo ustvariti način, na katerega posnemajo govorjeni jezik. Rezultat tega je uporaba takšnega pisnega jezika, ki je simulacija govorjenega. Tega se klepetalci ne učijo v šoli, ampak si to sposobnost pridobijo s časom in prakso. Ponavadi to pomeni, da začnejo uporabljati smeške, ter razne oblike krajšanja besed. Medtem ko smeški simulirajo različna čustvena stanja in s tem nadomestijo pomanjkanje neverbalne komunikacija, ki je tako pomembna; krajšanja besed služijo hitrejši komunikaciji. Internetni sleng je sicer bolj podoben pisnemu jeziku, vendar mu ni identičen. Prav tako ni enak govoru, ampak selektivno in prilagodljivo vsebuje značilnosti obeh. Torej je agregat govornega in pisnega jezika. Namen moje seminarske naloge je bil izvedeti več o vlogi jezika na internetu,o vplivu interneta na jezik, ter o razlikah med jezikom uporabljenim v sinhronih in asinhronih klepetalnicah. V ta namen sem analizirala dve sinhroni klepetalnici (kjer komunikacija poteka v realnem času) in dve asinhroni klepetalnici (kjer komunikacija poteka s časovnim zamikom). Napravila sem primerjavo uporabe internetnega slenga v vseh štirih klepetalnicah. Internetni sleng je bil sicer prisoten v obeh vrstah računalniško podprte komunikacije, vendar ne v enakem obsegu. Pogosteje je bil uporabljen v sinhronih klepetalnicah. Sporočila so bila neformalna, slovnica je bila slaba, ločila so bila redkeje uporabljena in tudi krajšanja, ki so tako značilna za internetni sleng, so bila pogosteje uporabljena. Jezik je bil podoben tako govorjenemu kot pisnemu jeziku. Jezik v asinhronih klepetalnicah, pa je bil bolj formalen in podoben knjižnemu jeziku. Možna razloga za razlike med sinhronimi in asinhronimi klepetalnicami sta: (1) Dolžina sporočil. Sporočila v asinhronih klepetalnicah so bila daljša in zato, da bi preprečili nejasnost oz. dvoumnost, so klepetalci uporabljali več ločil, pravilnejšo slovnico in na ustreznih mestih velike začetnice. (2) Čas v katerem je komunikacija potekala. Uporabniki sinhronih klepetalnic si izmenjavajo sporočila v realnem času, kar pomeni, da morajo, zato da ne prekinejo tok pogovora, biti pri pisanju sporočil hitrejši od uporabnikov asinhronih klepetalnic. Ravno zaradi tega, naredijo veliko več slovničnih napak, pišejo krajša sporočila ter uporabljajo več krajšanj.
Ključne besede: internetni sleng, internet, računalniško podprto komuniciranje, vpliv interneta na jezik, sinhrone in asinhrone klepetalnice
Objavljeno: 23.03.2011; Ogledov: 3252; Prenosov: 260
.pdf Celotno besedilo (656,44 KB)

100.
VLOGA DRAMSKE IGRE PRI INDIVIDUALNEM NAPREDKU UČENCEV 2. RAZREDA DVOJEZIČNE OSNOVNE ŠOLE
Žana Kusek, 2011, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo z naslovom Vloga dramske igre pri individualnem napredku učencev 2. razreda dvojezične osnovne šole obravnava s teoretičnega vidika grafomotoriko kot sestavni del pisanja in s tem povezano opismenjevanje v prvem triletju osnovne šole pri nas in na Madžarskem. Dotaknila sem se tudi opismenjevanja na dvojezični osnovni šoli. Ker se le-to nekoliko razlikuje od tistega na enojezičnih šolah, sem najprej ugotavljala splošna dejstva o jeziku in dvojezičnosti ter o dvojezičnem poučevanju. Namen empiričnega dela v diplomskem delu je bila primerjava treh narekov, kjer sem merila individualni napredek posameznika. Primerjala sem pisanje splošnega nareka in nareka, ki sem ga izvedla s pomočjo dramske igre. Pozorna sem bila na napake razločujočega poslušanja, napake, vezane na neznanje in šibek spomin, posebno pozornost pa sem namenila estetski pisavi. Zanimalo me je, kako zmanjšati napor, ki bremeni učence, ki se morajo opismeniti v dveh jezikih. Kako jim olajšati učenje in kako jim približati svet, v katerem naj bi vzljubili pisanje ter branje. Ali lahko to storim z igro? Odgovor na to vprašanje so mi pomagali oblikovati učenci 2. razreda dvojezične osnovne šole. Vse podrobnejše ugotovitve so predstavljene v sklepnem poglavju diplomskega dela.
Ključne besede: grafomotorika, opismenjevanje, pisanje, dvojezičnost, madžarščina kot materni jezik, dramska igra
Objavljeno: 12.05.2011; Ogledov: 2316; Prenosov: 163
.pdf Celotno besedilo (424,42 KB)

Iskanje izvedeno v 0.29 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici