SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


31 - 40 / 450
First pagePrevious page12345678910Next pageLast page
31.
32.
33.
34.
35.
36.
Slovenska jezikovna politika in jezikovno načrtovanje v Družbi sv. Cirila in Metoda
Mateja Malnar, 2009, undergraduate thesis

Abstract: V svojem diplomskem delu najprej predstavim politične, kulturne in gospodarske razmere, v katerih je živel slovenski narod od druge polovice 19. stoletja do konca prve svetovne vojne. Nato se osredotočim na ustanovitev, delovanje in pomen Družbe sv. Cirila in Metoda od l. 1885 do l. 1918. Predstavim tudi zasebna šolska društva, ki so v drugi polovici 19. stoletja delovala na slovenskem narodnostnem ozemlju. Opišem delovanje podružnice Družbe sv. Cirila in Metoda v Loškem Potoku, Dragi in na Travi,
Keywords: jezikovna politika, jezikovno načrtovanje, slovenski knjižni jezik, čitalnice, bèsede, taborsko gibanje, Ciril-Metodovo gibanje, program Zedinjene Slovenije, šolstvo, zasebna šolska društva, Družba sv. Cirila in Metoda, Loški Potok, Draga, Trava, Novi Kot, Stari Kot.
Published: 22.04.2009; Views: 3905; Downloads: 444
.pdf Full text (598,25 KB)

37.
Orodja za razvoj videoiger
Branko Drevenšek, 2009, undergraduate thesis

Abstract: V tej nalogi opisujemo programske knjižnice, ki jih lahko uporabimo za izdelavo videoiger, ter orodja, s katerimi lahko izdelamo vsebine zanje. Ogledamo si osnove uporabe grafičnega pogona OGRE, fizikalnega pogona Bullet, povezovalne plasti OgreBullet, zvočnega pogona IrrKlang in sistema za izdelavo razpoznavalnikov GOLD. Poleg tega se dotaknemo uporabe nekaterih dodatkov in namenskih orodij za te komponente. Na kratko opišemo tudi postopek ustvarjanja vsebin za videoigro. Opisano predstavimo na primeru preproste arkadne 3D igre Wormhole, ki smo jo razvili z navedenimi orodji.
Keywords: videoigre, računalniška animacija, fizikalna simulacija, računalniški zvok, skriptni jezik, vmesne komponente za razvoj videoiger
Published: 19.03.2009; Views: 2023; Downloads: 165
.pdf Full text (3,48 MB)

38.
PROGRAMSKO ORODJE ZA PROCESIRANJE BESEDIL V NARAVNEM JEZIKU
Janez Brezovnik, 2009, master's thesis

Abstract: V magistrskem delu predstavimo področje obdelave naravnega jezika in besedilnega rudarjenja ter opišemo opravila obeh področij. Nadaljujemo z opisom generičnega programskega paketa GATE za procesiranje naravnega jezika, predvsem besedil v angleškem jeziku. V glavnem delu predstavimo lastno implementacijo razširljivega programskega paketa za procesiranje besedil v slovenskem jeziku, kjer predstavimo interno zgradbo programskega paketa, podamo podroben primer implementacije programskega dodatka in zgradbo dokumenta, ki hrani rezultate procesiranja. Dodatno opišemo pomembnejše programske dodatke, ki smo jih izdelali. Delovanje programskega paketa predstavimo na konkretnih primerih uporabe.
Keywords: procesiranje naravnega jezika, procesiranje besedil, tekstovno rudarjenje, programsko ogrodje, programski dodatki, slovenski jezik
Published: 06.01.2010; Views: 4214; Downloads: 338
.pdf Full text (1,65 MB)

39.
Sporazumevanje učencev v različnih govornih položajih
Andreja Hvauc, 2009, undergraduate thesis

Abstract: Posebnost ljudi, ki nas loči od živali, je, da se sporazumevamo z govorom. Govor se spreminja in primerno oblikuje v izbranih sporazumevalnih okoliščinah, za katere otroci slišijo prvič že v osnovni šoli. Narečje, čeprav ne več v prvotni obliki, predstavlja za večino osnovnošolskih otrok še vedno prvo in najmočnejše izrazno sredstvo. Otroci se v domačem okolju najprej srečajo z narečno obarvano slovensko besedo, šele nato, predvsem v osnovni šoli z branjem, pisanjem in govornim izražanjem, spoznajo knjižni jezik in se trudijo v ustreznih okoliščinah tudi v njem sporazumevati. Naloga učitelja v osnovni šoli je, da učence pouči in postopoma navaja na različne načine govorjenja glede na sogovorca in druge okoliščine sporočanja oziroma sporazumevanja. Pulkova v svojem članku Dialekti in usvajanje knjižnega jezika v osnovni šoli (2006) ugotavlja, da lahko narečni govor učencem v osnovni šoli pomaga in je temeljen za usvajanje knjižnega jezika. Po drugi strani pa meni, da lahko učenci v osnovni šoli usvajajo narečje tudi kot eno izmed socialnih zvrsti. V povezavi s tem spoznavajo ustreznost rabe narečnega govora ali knjižnega jezika glede na govorne okoliščine. Narečje je govor, ki se govori le na določenem zemljepisnem področju in ima zato precej enake in bistveno skupne lastnosti na glasoslovni, oblikoslovni, skladenjski in besedni ravni. Govorno izražanje pa je odvisno tudi od drugih dejavnikov, kot so starost, okolje, v katerem posameznik živi, stopnja izobrazbe. V diplomski nalogi smo se odločili, da bomo naše teoretično znanje podkrepili tudi z empirično raziskavo, in sicer se bomo omejili le na eno manjše področje in natančneje predstavili raziskovani krajevni govor Rač. Raziskava je pokazala, da se učenci OŠ Rače v domačem kraju največkrat sporazumevajo narečno. Knjižnega jezika se učijo v šoli, in sicer z branjem, pisanjem in govornim izražanjem. Učenci se najbolj trudijo govoriti in pisati v knjižni slovenščini pri urah slovenskega jezika in književnosti. Dejstvo je, da tudi starši in učitelji veliko pripomorejo k usvajanju knjižnega jezika. Izobrazba staršev precej vpliva na govorno izražanje anketiranih, saj se starši z višjo izobrazbo sporazumevajo z anketiranimi predvsem v knjižnem jeziku. Naloga učiteljev pa je, da učence opozarjajo na njihovo nepravilno izreko besed. Zaključimo lahko, da so za govorno sporazumevanje res bistvene okoliščine sporočanja oziroma govorni položaj govorca.
Keywords: Ključne besede: sporazumevanje, usvajanje jezika, govorni položaj, narečje, knjižni jezik, učenci, osnovna šola, govor Rač
Published: 08.06.2009; Views: 3194; Downloads: 302
.pdf Full text (33,67 KB)

40.
POLJEDELSKO IZRAZJE V VOGRIČEVCIH
Katja Jug, 2009, undergraduate thesis

Abstract: V diplomski nalogi z naslovom Poljedelsko izrazje v Vogričevcih sem najprej predstavila geografske, zgodovinske in kulturne značilnosti kraja Vogričevci in okolice. Nato sem natančneje prikazala glasoslovne, oblikoslovne in skladenjske značilnosti govora, ki ga slovenska dialektologija uvršča v srednjeprleški govor. Ta govor je del prleškega narečja in se govori na spodnjem Ptujskem polju, med rekama Ščavnico in Pesnico. Značilen je enoglasniški samoglasniški sistem. Poglavitni del diplomske naloge predstavlja zbiranje poljedelskega izrazja v kraju Vogričevci. Zbrano narečno gradivo je urejeno v obliki slovarčka, ki je razdeljen na tri sklope: Kmečko orodje, pridelki, delo na polju, Živali, Vrt in sadovnjak. Zajete so stare besede, ki izginjajo in jih pozna le še najstarejša generacija govorcev, pa tudi sodobno izrazje, ki je prišlo v narečje z uvedbo sodobnih strojev in orodij za obdelovanje zemlje in druga kmečka opravila ter je bilo v narečje največkrat sprejeto prek knjižnega jezika. Slovarček obsega 717 slovarskih gesel, med katerimi je največ samostalnikov. Slovar zajema iztočnice, ki so razvrščene po abecednem redu. Poknjiženi iztočnici sledi njena fonetično zapisana narečna ustreznica z besednovrstno oznako iztočnice. Nato sledi pomenska razlaga. Analizirala sem tudi izvor besed in ugotovila, da je osnovno narečno izrazje s področja poljedelstva slovansko, saj je največji delež besed neprevzetih. Med izposojenkami pa je največ germanizmov. Vzrok za takšen vpliv nemščine na prleško leksiko je zgodovinski, kajti nekoč so ljudje tukaj živeli v stiku z nemško govorečimi prebivalci. Precej je tudi romanizmov, ki pa so bili največkrat sprejeti prav prek nemščine. Narečno gradivo sem zbrala s pomočjo vprašalnice, ki jo je pripravila Francka Benedikt. Za informatorja sem izbrala g. Antona Vajdo iz Vogričevcev. Gospod Anton se ukvarja s kmetijstvom in pozna še veliko starih orodij ter pripomočkov, ki so jih nekoč ljudje uporabljali pri obdelovanju zemlje in drugih kmetijskih opravilih. Iz otroštva in po pripovedovanju njegovih staršev se spominja, kako so ljudje nekoč želi ročno s srpom ali koso, žito mlatili s cepci, ga očistili plev s pomočjo vejalnika. Nato so bile uvedene slamoreznice in mlatilnice ter šele v šestdesetih letih preteklega stoletja so se pojavili prvi kombajni, ki so želi in mlatili obenem. Pred uvedbo traktorja so orali s preprostimi plugi, ki jih je vlekla vprežna živina, in kosili ročno.
Keywords: slovenski jezik, dialektologija, panonska narečna skupina, prleško narečje, srednjeprleški govor, poljedelsko izrazje
Published: 17.11.2009; Views: 2652; Downloads: 474
.pdf Full text (927,25 KB)

Search done in 0.3 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica