Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Trpinčenje na delovnem mestu je vse bolj prisotno v podjetjih ter s tem negativno vpliva na organizacijo in na produktivnost delavcev. Kot posledica pa se kaže v slabi organizacijski klimi, zapuščanju delovnih mest ter slabi komunikaciji med zaposlenimi. Pomembno je, da se vsak delodajalec zaveda kakšne posledice le-ta lahko prinese. Zato je potrebno stalno spremljanje odnos zaposlenih, ter sprotno reševanje konfliktov, ki nastanejo. Saj vsak ne rešen konflikt med zaposleni lahko privede do trpinčenja na delovnem mestu bodisi s strani sodelavcev, nadrejenega ali podrejenega. Posledice, ki nastanejo zaradi trpinčenja na delovnem mestu, so lahko uničujoče od različnih psihosomatskih motenj, do odpovedi pogodbe o zaposlitvi. Še posebej tu nastane problem, če gre za zaposlenega z že tako nizkimi prihodki, je odpoved pogodbe za njega lahko neugodna. Poznamo horizontalno, vertikalno in zunanje trpinčenje na delovnem mestu. Horizontalno trpinčenje na delovnem mestu opisuje trpinčenje s strani sodelavcev, vertikalno se nanaša na podrejene – nadrejene, poznamo pa tudi zunanje trpinčenje ta oblika se pogosto pojavlja v šolstvu s strani učitelj – starš. Teorijo smo pridobili iz že obstoječe literaturo, za pridobitev podatkov iz praktičnega dela pa smo izvedli raziskavo. V teoretičnem delu smo zajeli celotno teorijo, ki opisuje kaj je trpinčenje na delovnem mestu, kdaj se pojavlja, kakšni so vzroki, kako odreagirati ter kdo so storilci. V praktičnem delu pa je bila izvedena anonimna anketna raziskava, v kateri so sodelovali anketirani, ki živijo v osrednjeslovenski regiji. Namen raziskave je bilo ugotoviti kdo najpogosteje izvaja trpinčenje na delovnem mestu, ali so to podrejeni, nadrejeni ali skupina sodelavcev. Katera oblika trpinčenja se najpogosteje pojavlja ter h komu so se žrtve obrnile po pomoč. Zanimalo nas je tudi kdo je le – temu bolj izpostavljen moški ali ženske. Skozi raziskavo smo ugotavljali poznavanje trpinčenja na delovnem mestu, koliko ljudi je trpinčenje že občutilo, koliko izmed njih je že bilo prisotnih pri trpinčenju, ali so poiskali pomoč, kakšne posledice je trpinčenje pustilo na zaposlenih, kdo je bil izvajalec ter kdo je najpogostejši izvajalec trpinčenja po njihovem mnenju. Ugotovili smo, da so bili v večini trpinčeni s strani nadrejenega, po njihovem mnenju pa prav tako trdijo, da so največkrat izvajalci nadrejeni. Tako smo tudi predvidevali, saj imajo nadrejeni nek vpliv v podjetju zaradi česar se jim večina izmed zaposlenih ne želi upirati. Zato se velikokrat zgodi, da večina izmed žrtev TDM, tega sploh ne pove oziroma o tem ne želi govoriti. Saj imajo strah pred še hujšim trpinčenjem ali pa pred odpovedjo pogodbe. Vendar pa se taki zaposleni ne zavedajo, kakšne so posledice takega vedenja, zato je pomembno, da so zaposleni o tem ozaveščeni in, da na tako vedenje znajo pravilno odreagirati. Preden pride do posledic, ki jih le – ta povzroča se je potrebno pogovoriti z nekom iz podjetja ali organizacija ter poiskati pomoč. Potrebno je ugotoviti zakaj je do tega prišlo in stvar rešiti do konca. Na vodji je, da je dovolj organiziran, da redno spremlja odnose med zaposlenimi ter, da če že pride do kakršnegakoli konflikta, privede oba zaposlena oziroma vse osebe, ki so v konflikt vpletene na sestanek, ter zadevo rešijo. Potrebno se je zavedati, da je večjih organizacijah in podjetjih, kjer dela veliko ljudi toliko več možnosti, da pride do konfliktov. Zato morajo tudi zaposleni stremeti k temu, da se določen konflikt, ki se je rešil in zaključil, ne omenja več. Delavci se morajo truditi, da se konflikti ne začenjajo ter, da se nesoglasja rešuje, kulturno s pogovorom. Tako lahko uspešno ohranjajo svoje odnose s sodelavci.
Ključne besede: - trpinčenje na delovnem mestu - žrtev - konflikt - delovno mesto - psihosomatske motnje
Objavljeno v DKUM: 30.08.2018; Ogledov: 1884; Prenosov: 142
Celotno besedilo (761,08 KB)

Opis: Diplomski seminar je namenjen raziskavi mobinga in aktivnosti podjetij glede antimobinga med zaposlenimi v gospodarstvu. Mobing, pereča tema, ki se jo kljub vsemu še vedno premalo zavedamo. Zaradi hudih konkurenčnih razmer, ki trenutno vladajo na trgu ter gospodarske krize, ki s svojim delovanjem ne prinaša nič dobrega, se pojav mobinga v podjetjih le stopnjuje. Mobing je potrebno reševati v začetnih fazah, oz. poskrbeti da do njega sploh ne pride, kajti odpravljanje posledic je največkrat izredno težavno ter v določenih primerih ne obrodi sadov. V teoretičnem delu našega diplomskega seminarja najprej opredelimo problem nato pa se osredotočimo na namen, cilje, hipoteze in opredelitev uporabljenih metod dela pri izdelavi diplomskega seminarja. Sledi podrobnejša predstavitev mobinga, posamezne vrste mobinga med katerimi smo posebej izpostavili spolno nadlegovanje, ki sodi med najbolj razširjene vrste mobinga, in prepoznavanje mobinga v podjetjih. Osredotočili smo se tudi na izvajalce mobinga v podjetjih ter na njihove osebnostne lastnosti, kakšni so vzroki za pojav mobinga v podjetjih, oblike mobinga in njegov vpliv na duševno zdravje žrtev mobinga. Opredelili smo tudi nekatere pravne podlage na področju mobinga in predstavili nekaj rešitev, ki lahko podjetjem pomagajo pri preprečevanju in obvladovanju mobinga. V empiričnem delu, smo se obrnili na podjetje iz prakse in sicer na avtohišo Škorjanec d.o.o., s sedežem v Celju. Želeli smo namreč pridobiti relevantne rezultate ter raziskati prisotnost mobinga med zaposlenimi v konkretnem podjetju. V vzorec smo vključili vseh 20 zaposlenih v avtohiši Škorjanec d.o.o. Zaposleni so odgovorili na anketo, ki je vsebovala 12 vprašanj zaprtega tipa, nato pa smo pridobljene rezultate pravilno obdelali in predstavili v obliki grafov, tabel in opisov. V zaključku oz. sklepu smo podali nekaj lastnih mnenj, ki smo si jih ustvarili skozi celotev proces izdelave diplomskega seminarja.
Ključne besede: mobing, nasilje, konflikt, trpinčenje na delovnem mestu, preprečevanje mobinga, anketa
Objavljeno v DKUM: 23.10.2015; Ogledov: 1105; Prenosov: 159
Celotno besedilo (1,25 MB)

Opis: Diplomsko delo obravnava odškodninsko odgovornost zaradi mobinga na delovnem mestu. Pojav mobinga je v današnjem času vedno pogostejši, zato je potreba po dobri pravni urejenosti tega področja velika. Slovenija je trpinčenje na delovnem mestu v svojo pravno ureditev uvedla šele dokaj pozno, nekje okoli leta 2007. Tedaj je mobing uredila na različnih področjih kot so: kazensko pravo, delovno pravo in pravo človekovih pravic, glede odškodninske odgovornosti pa je žrtve mobinga napotila na splošna pravila civilnega prava. Menim, da je danes z novimi zakoni in novelami prejšnjih, področje dobro urejeno, le da se še uporabnost določb ni pokazala v praksi. V začetnem delu diplomskega dela je obravnavan pojem mobinga, opisani so vzroki, njegove posledice in faze mobinga. V drugem delu je prikazana pravna ureditev mobinga v mednarodnem in slovenskem pravu ter pravu Evropske Unije. Nazadnje pa sem obravnaval še odškodninsko odgovornost v primeru, ko je bilo dejanje mobinga že storjeno. Odškodninsko bo odgovarjal delodajalec, kar pa je le ena izmed možnosti, ki jih ima žrtev mobinga. Problema v praksi sta, da mobing ostaja skrit, predvsem zaradi strahu in nepoznavanja tematike ter zaradi nizkih odškodnin, ki ne dosežejo svojega namena, kar pa je posledica pravne ureditve na odškodninskem področju.
Ključne besede: Mobing, trpinčenje na delovnem mestu, pravna ureditev, obrnjeno dokazno breme, delovno pravo, odškodninsko pravo, učinkovita odškodnina, preventivna funkcija odškodnine.
Objavljeno v DKUM: 17.10.2013; Ogledov: 2987; Prenosov: 447
Celotno besedilo (259,03 KB)

Opis: V času globalizacije in razvoja tržne miselnosti delo in presežek dela postaja vedno večja vrednota in zahteva delodajalcev. Uspešen in zavzet zaposleni je bolj učinkovit, s tem pa prinaša večji dobiček. Odvisnost od tržnih zakonitosti zahteva zaposlovanje kadra, ki bo upravičil vedno večja pričakovanja. Da bi zagotavljali dostojanstvo na delovnem mestu in preprečevali kakršnekoli oblike trpinčenja na delovnem mestu je pomembna tudi slovenska zakonodaja in spreminjanje le-te v smeri pravne ureditve in izboljšanja sistema pri samem reševanju sporov, ki nastanejo pri trpinčenju na delovnem mestu (mobingu). Trpinčenje (v nadaljevanju mobing) na delovnem mestu predstavlja grožnjo podjetju kot celoti in zaposlenim, ki s svojim delom soustvarjajo poslovno uspešnost. Problematika mobinga se širi in dobiva nove razsežnosti, zaradi spremenjene zakonodaje, ki temelji na prepovedi vsakršnega trpinčenja na delovnem mestu, morajo podjetja vedno več časa posvetiti tudi oblikovanju in sprejetju ustrezne politike preprečevanja trpinčenja na delovnem mestu, izraziti morajo predvsem stališča in načela združbe do trpinčenja ter se opredeliti do sankcij le-teh, ko se pojavi. Organizacije in posamezniki se le redko zavedajo problematike mobinga, njegove razširjenosti in ustreznih ukrepov, s katerimi je mogoče mobing preprečevati, zato je pomembno prepoznavanje in razumevanje tega pojava ter zavedanje o njem, da bomo lahko učinkovito pristopili k preprečevanju psihičnega nasilja na delovnem mestu.
Ključne besede: Mobing, trpinčenje na delovnem mestu, ukrepi za preprečevanje mobinga, pravna ureditev, sodna praksa, intervju, anketa.
Objavljeno v DKUM: 26.10.2012; Ogledov: 4394; Prenosov: 1116
Celotno besedilo (723,78 KB)

Opis: V Republiki Sloveniji (RS) lahko žrtve trpinčenja šele od leta 2007 in 2008 zahtevajo pravno varstvo. RS je članica treh pomembnejših mednarodnih organizacij: Evropske unije, Sveta Evrope in Mednarodne organizacije dela. Zato je morala izpolniti svoje obveznosti in uskladiti svoje pravo z direktivami in ostalimi akti organizacij, ki nakazujejo ureditev trpinčenja. Za to je poskrbel Državni zbor s spremembo zakonodaje na področju delovnega in kazenskega prava. Novela zakona o delovnih razmerjih (ZDR-A) strogo prepoveduje trpinčenje na delovnem mestu, delodajalcu pa nalaga določene obveznosti v zvezi s preprečevanjem le tega. Delodajalec je namreč delavcu odškodninsko odgovoren, če ne zagotavlja delovnega okolja brez trpinčenja. Trpinčenemu delavcu pa zakonodajalec olajša položaj tako, da v pravdi prevali dokazno breme na delodajalca. V primeru ko delodajalec ne sprejme ustreznih splošnih aktov, ki predvidevajo preprečevanje in ukrepanje, ko do trpinčenja pride, niti ne zagotovi ustreznega delovnega okolja brez trpinčenja, ga lahko inšpektor za delo oglobi. ZDR daje trpinčenemu delavcu tudi možnost izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi. Na delovnopravnem področju se zavzemata za delovno okolje brez trpinčenja še Zakon o javnih uslužbencih (ZJU) in ravnokar sprejeti Zakon o varnosti in zdravju pri delu (ZVZD-1). Nova kazenskopravna zakonodaja pa s prenovljenim Kazenskim Zakonikom (KZ-1) obravnava trpinčenje kot kaznivo dejanje. Zanj je zagrožena zaporna kazen tudi do treh let.
Ključne besede: trpinčenje na delovnem mestu, žrtev, povzročitelj, zakonodaja, pravno varstvo, odškodninska odgovornost, kaznivo dejanje.
Objavljeno v DKUM: 22.09.2011; Ogledov: 3252; Prenosov: 377
Celotno besedilo (573,39 KB)