| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 27
Na začetekNa prejšnjo stran123Na naslednjo stranNa konec
1.
Trpinčenje na delovnem mestu na upravnih enotah v Sloveniji
Petra Divjak, 2020, magistrsko delo

Opis: O trpinčenju na delovnem mestu se v zadnjem času veliko govori in piše. Na področju trpinčenja je bilo izvedenih že nekaj raziskav, katerih izsledki kažejo, da je trpinčenje prisotno v različnih organizacijah. Pojem trpinčenje je v slovenski zakonodaji opredeljen kot vsako ponavljajoče se ali sistematično, graje vredno ali očitno negativno in žaljivo ravnanje ali vedenje, usmerjeno proti posameznim delavcem na delovnem mestu ali v zvezi z delom. To pomeni, da trpinčenje ni enkratno dejanje, ampak gre za ponavljajoče se in sistematično ravnanje, ki je odvisno od neželenih vedenj na delovnem mestu in od delovnega okolja. Upravne enote imajo v zvezi s preprečevanjem trpinčenja na podlagi zakonodaje sprejeta ustrezna pravila in navodila. Za potrebe magistrskega dela je bila opravljena raziskovalna naloga. Namen raziskave je bil ugotoviti, katere oblike ravnanj zaposleni na upravnih enotah v Sloveniji zaznavajo kot sistematično nasilje na delovnem mestu, kako pogosto je trpinčenje na delovnem mestu med zaposlenimi, kdo nad zaposlenimi najpogosteje izvaja trpinčenje in kako trpinčenje na delovnem mestu vpliva na nezadovoljstvo z delom. Rezultati raziskave kažejo, da je trpinčenje prisotno, ni pa pogosto, da ga najpogosteje izvaja vodstveni kader in da obstaja povezanost med nezadovoljstvom z delom in prisotnostjo trpinčenja na delovnem mestu. Anketiranci menijo, da se trpinčenje najbolj izraža s kričanjem in zmerjanjem; odkritim spolnim nadlegovanjem; grožnjami s fizičnim nasiljem in sistematičnim nasiljem na delovnem mestu. Anketiranci pa so na delovnem mestu najpogosteje trpinčeni z obrekovanjem in širjenjem slabega mnenja o njih.
Ključne besede: magistrska dela, trpinčenje, upravna enota, zakonodaja, sodna praksa, delovna mesta
Objavljeno: 22.12.2020; Ogledov: 228; Prenosov: 54
.pdf Celotno besedilo (1,30 MB)

2.
Vertikalno nasilje nad študenti zdravstvene nege v kliničnem okolju
Urška Lah, 2020, diplomsko delo

Opis: Izhodišča in namen: Vertikalno nasilje je nasilje, ki se pojavlja med osebami, ki so si, glede na položaj in moč, neenakovredne. Študenti so med opravljanjem klinične prakse v kliničnem okolju pogosto izpostavljeni neprimernim oblikam vedenja s strani nadrejenih. Namen zaključnega dela je bil raziskati incidenco in naravo pojavljanja vertikalnega nasilja nad študenti zdravstvene nege v kliničnem okolju. Raziskovalna metodologija in metode: V zaključnem delu je bila uporabljena kvantitativna metodologija. V empiričnem delu je bila za pridobivanje podatkov uporabljena metoda anketiranja. Za analizo podatkov smo uporabili opisne statistične metode. V anketi je sodelovalo 146 študentov dodiplomskega študijskega programa zdravstvene nege. Rezultati: Ugotovili smo, da so bili študenti najpogosteje izpostavljeni doživljanju vertikalnega psihičnega nasilja, v sklopu katerega prevladuje neverbalno nasilje. Študenti so se na klinični praksi pogosto počutili, kot da niso del tima, saj so jih nadrejeni ignorirali ter so bili deležni neupravičene delitve dela. Občasno se je pojavilo tudi spolno nasilje, v obliki seksističnih pripomb. Študenti so se zaradi doživljanja vertikalnega nasilja počutili manjvredno in jezno. Diskusija in zaključek: Vertikalno nasilje ima številne negativne vplive na študente zdravstvene nege. Študenti med opravljanjem klinične prakse doživijo različna negativna čustva. Zaradi neprimernega odnosa manj uspešno sodelujejo z ostalimi, razmišljajo o tem, da bi zapustili profesijo zdravstvene nege ter nudijo manj kakovostno zdravstveno nego pacientom.
Ključne besede: trpinčenje, agresivnost, sovražno vedenje, klinično usposabljanje, mentorstvo, odnos do študentov, medosebni odnos.
Objavljeno: 03.03.2020; Ogledov: 630; Prenosov: 135
.pdf Celotno besedilo (1,39 MB)

3.
Mobing – psihično nasilje na delovnem mestu v podjetju X
Lea Žavbi, 2019, diplomsko delo

Opis: Mobing ali psihično nasilje na delovnem mestu v sodobnem svetu postaja resen problem, ki se žal pojavlja v mnogih organizacijah. Mobing ima negativen vpliv na zaposlene, zato je pomembno, da se vodje s problemom čim prej soočijo in ga poskušajo v najkrajšem možnem času odpraviti. Posledice mobinga so lahko zaskrbljujoče, saj zaposleni lahko izgubijo delovno vnemo, se začnejo zapirati vase, doživljajo psihične in zdravstvene težave, ki vplivajo tudi na sam potek in rezultate dela. Žrtvam mobinga je treba ponuditi strokovno pomoč in podporo, ter se z njimi pravočasno in pravilno pogovoriti. Diplomsko delo je razdeljeno na teoretični in praktični del. V teoretičnem delu smo opredelili mobing, pogledali razvojne stopnje mobinga, preučili njegove posledice in ukrepe za omejevanje oziroma preprečevanje mobinga. V praktičnem delu pa smo izvedli anonimno anketo, v kateri je sodelovalo 24 zaposlenih. Raziskavo smo izvedli v podjetju X, z njo pa smo želeli opozoriti na resnost problema mobinga, poiskati rešitve, ki bi ga lahko preprečile ali omejile, ter ugotoviti, kakšne so njegove posledice. Naša raziskava je pokazala, da je bilo v danem podjetju več kot tretjina zaposlenih žrtev mobinga, od tega kar 66,67 odstotka žensk. Zaposleni ocenjujejo, da je za mobing v podjetju v največji meri krivo nespoštovanje, slaba komunikacija in slabi medsebojni odnosi. Kot največjo posledico mobinga pa navajajo slabšo produktivnost in pomanjkanje zbranosti na delovnem mestu. Menimo, da bi se mobing v podjetjih dalo omejiti, in sicer z dodatnimi izobraževanji in usposabljanji delavcev, ustvarjanjem kulture sodelovanja in zaupanja med zaposlenimi ter zavedanjem vodij, da so prav zaposleni njihovo največje bogastvo, ki ustvarja uspeh organizaciji. Prav tako menimo, da na organizacijsko klimo pozitivno vplivajo neformalna druženja, kot so team buildingi, saj gradijo zaupanje, zmanjšujejo konflikte in spodbujajo komunikacijo ter sodelovanje med zaposlenimi.
Ključne besede: mobing, trpinčenje, žrtve, napadalci, posledice
Objavljeno: 21.05.2019; Ogledov: 819; Prenosov: 127
.pdf Celotno besedilo (726,09 KB)

4.
Strah dovoljuje mobing na delovnem mestu
Romana Sprager, 2018, diplomsko delo/naloga

Opis: Nadlegovanje ali trpinčenje na delovnem mestu, mobing, je vedno bolj aktualna problematika današnjega časa. Potrebno se je s problemom soočiti in ga v dobro vseh vključenih, v najkrajšem času odpraviti oziroma ga preventivno preprečiti. Kdo so največkrat žrtve, od koga so največkrat trpinčene in kako ravnati v primeru trpinčenja na delovnem mestu, je naloga vseh, ki se zavedamo problema, da žrtvam pomagamo in jih v tem ne puščamo samih. Mobing je z vidika človekovega dostojanstva neetično dejanje in ima na organizacijo negativen vpliv. Ta negativen vpliv se odraža kot nezadovoljstvo zaposlenih, slabem organizacijskem vzdušju, absentizmu in dolgoročno posledično tudi zdravju zaposlenih ter rezultatih dela. Opravljena raziskava je pokazala, da se problem mobinga, odraža predvsem v nezadostnem informiranju in znanju zaposlenih s področja mobinga oziroma njegovi ozaveščenosti. Vsi vključeni v procesu mobinga se ne zavedajo tako svojih dejanj, odgovornosti ter na drugi strani svojih pravic. Okolica na trpinčenje ne odreagira pravočasno zaradi strahu ali neznanja, zaradi česar je problem še toliko večji. Implementacija informiranja, izobraževanja in usposabljanje zaposlenih, bi bistveno zmanjšalo razsežnost problema, prav tako zavedanje vodilnih v podjetju, da navsezadnje so največje bogastvo podjetja ravno zaposleni, zato bi bilo potrebno graditi na izboljšanju organizacijske klime, odnosov in povečati skrb za njihovo zdravje in dobro počutje.
Ključne besede: - Mobing - Trpinčenje na delovnem mestu - Šikaniranje - Upravljanje organizacijskega vedenja - Organizacijska kultura
Objavljeno: 13.09.2018; Ogledov: 669; Prenosov: 169
.pdf Celotno besedilo (918,42 KB)

5.
Mobing – nasilje na delovnem mestu
Sandra Velov, 2018, diplomsko delo/naloga

Opis: V teoretičnem in raziskovalnem delu smo preučili tematiko mobinga oz. nasilja na delovnem mestu. V teoretičnem delu smo pojasnili, kaj je mobing ter kakšne vrste in oblike mobinga poznamo. Nato smo prikazali, kateri so možni vzroki za pojav mobinga ter njegove posledice. V nadaljevanju smo opredelili, kateri so izvajalci in žrtve mobinga ter predlagali nekatere ukrepe za preprečitev mobinga. V raziskovalnem delu nas je zanimalo, koliko je mobing prisoten v Biotehniškem centru Naklo, kateri so najpogostejši vzroki za pojav mobinga, kdo so največkrat njegove žrtve, kakšne so lahko posledice ter kdo so največkrat njegovi izvajalci. Zanimalo nas je tudi, kakšne oblike mobinga so zaposleni v Biotehniškem centru Naklo doživeli oz. opazili ter kakšni ukrepi obstajajo za njegovo preprečitev. Ugotovili smo, da je mobing prisoten v organizaciji, najpogosteje v psihični obliki. Prav tako smo ugotovili, da slabo vodstvo in časovni pritiski največkrat povzročajo mobing. Izkazalo se je, da so žrtve mobinga moški in ženske. Povzročitelji so največkrat nadrejeni ter sodelavci. Prav tako smo ugotovili tudi možne posledice, ki se pojavijo kot rezultat mobinga in kako te posledice vplivajo na organizacijo in na zaposlene. Izkazalo se je, da so splošna utrujenost, nezmožnost koncentracije pri delu ter razočaranje največkrat posledice mobinga. Kot pomoč pri preprečevanju mobinga smo predlagali preventivne ukrepe s strani posameznikov in s strani organizacije. Anketiranci menijo, da sta zaupati nadrejenemu ter nagovor napadalca najbolj ustrezna ukrepa za preprečitev mobinga s strani posameznika. Prav tako se je izkazalo, da sta ukrepa sankcije zoper napadalce ter izobraževanje zaposlenih o mobingu in njegovih posledicah najbolj ustrezna za preprečitev mobinga s strani organizacije.
Ključne besede: mobing, trpinčenje, psihično nasilje, Biotehniški center Naklo, konflikt
Objavljeno: 13.09.2018; Ogledov: 1074; Prenosov: 159
.pdf Celotno besedilo (952,91 KB)

6.
Trpinčenje na delovnem mestu v osrednjeslovenski regiji
Neža Šuklje, 2018, diplomsko delo/naloga

Opis: Trpinčenje na delovnem mestu je vse bolj prisotno v podjetjih ter s tem negativno vpliva na organizacijo in na produktivnost delavcev. Kot posledica pa se kaže v slabi organizacijski klimi, zapuščanju delovnih mest ter slabi komunikaciji med zaposlenimi. Pomembno je, da se vsak delodajalec zaveda kakšne posledice le-ta lahko prinese. Zato je potrebno stalno spremljanje odnos zaposlenih, ter sprotno reševanje konfliktov, ki nastanejo. Saj vsak ne rešen konflikt med zaposleni lahko privede do trpinčenja na delovnem mestu bodisi s strani sodelavcev, nadrejenega ali podrejenega. Posledice, ki nastanejo zaradi trpinčenja na delovnem mestu, so lahko uničujoče od različnih psihosomatskih motenj, do odpovedi pogodbe o zaposlitvi. Še posebej tu nastane problem, če gre za zaposlenega z že tako nizkimi prihodki, je odpoved pogodbe za njega lahko neugodna. Poznamo horizontalno, vertikalno in zunanje trpinčenje na delovnem mestu. Horizontalno trpinčenje na delovnem mestu opisuje trpinčenje s strani sodelavcev, vertikalno se nanaša na podrejene – nadrejene, poznamo pa tudi zunanje trpinčenje ta oblika se pogosto pojavlja v šolstvu s strani učitelj – starš. Teorijo smo pridobili iz že obstoječe literaturo, za pridobitev podatkov iz praktičnega dela pa smo izvedli raziskavo. V teoretičnem delu smo zajeli celotno teorijo, ki opisuje kaj je trpinčenje na delovnem mestu, kdaj se pojavlja, kakšni so vzroki, kako odreagirati ter kdo so storilci. V praktičnem delu pa je bila izvedena anonimna anketna raziskava, v kateri so sodelovali anketirani, ki živijo v osrednjeslovenski regiji. Namen raziskave je bilo ugotoviti kdo najpogosteje izvaja trpinčenje na delovnem mestu, ali so to podrejeni, nadrejeni ali skupina sodelavcev. Katera oblika trpinčenja se najpogosteje pojavlja ter h komu so se žrtve obrnile po pomoč. Zanimalo nas je tudi kdo je le – temu bolj izpostavljen moški ali ženske. Skozi raziskavo smo ugotavljali poznavanje trpinčenja na delovnem mestu, koliko ljudi je trpinčenje že občutilo, koliko izmed njih je že bilo prisotnih pri trpinčenju, ali so poiskali pomoč, kakšne posledice je trpinčenje pustilo na zaposlenih, kdo je bil izvajalec ter kdo je najpogostejši izvajalec trpinčenja po njihovem mnenju. Ugotovili smo, da so bili v večini trpinčeni s strani nadrejenega, po njihovem mnenju pa prav tako trdijo, da so največkrat izvajalci nadrejeni. Tako smo tudi predvidevali, saj imajo nadrejeni nek vpliv v podjetju zaradi česar se jim večina izmed zaposlenih ne želi upirati. Zato se velikokrat zgodi, da večina izmed žrtev TDM, tega sploh ne pove oziroma o tem ne želi govoriti. Saj imajo strah pred še hujšim trpinčenjem ali pa pred odpovedjo pogodbe. Vendar pa se taki zaposleni ne zavedajo, kakšne so posledice takega vedenja, zato je pomembno, da so zaposleni o tem ozaveščeni in, da na tako vedenje znajo pravilno odreagirati. Preden pride do posledic, ki jih le – ta povzroča se je potrebno pogovoriti z nekom iz podjetja ali organizacija ter poiskati pomoč. Potrebno je ugotoviti zakaj je do tega prišlo in stvar rešiti do konca. Na vodji je, da je dovolj organiziran, da redno spremlja odnose med zaposlenimi ter, da če že pride do kakršnegakoli konflikta, privede oba zaposlena oziroma vse osebe, ki so v konflikt vpletene na sestanek, ter zadevo rešijo. Potrebno se je zavedati, da je večjih organizacijah in podjetjih, kjer dela veliko ljudi toliko več možnosti, da pride do konfliktov. Zato morajo tudi zaposleni stremeti k temu, da se določen konflikt, ki se je rešil in zaključil, ne omenja več. Delavci se morajo truditi, da se konflikti ne začenjajo ter, da se nesoglasja rešuje, kulturno s pogovorom. Tako lahko uspešno ohranjajo svoje odnose s sodelavci.
Ključne besede: - trpinčenje na delovnem mestu - žrtev - konflikt - delovno mesto - psihosomatske motnje
Objavljeno: 30.08.2018; Ogledov: 655; Prenosov: 104
.pdf Celotno besedilo (761,08 KB)

7.
Vrstniško nasilje na srednjih šolah v obalno-kraški regiji
Zala Žvab, 2017, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo obravnava tematiko vrstniškega nasilja v povezavi s šolsko klimo. Vrstniško nasilje kot pojav je v zadnjih tridesetih letih postal pereč problem v ameriških šolah in šolah v Severni Evropi. Pojav je na podlagi številnih raziskav povezan z različnimi nezaželenimi pojavi, kot so odklonskost v odrasli dobi nasilnežev, stanje depresije in nizkega učnega uspeha v nadaljevanju šolanja žrtve, nizek ugled ter slabo ime šole in podobno. Poleg številnih preventivnih programov (tudi v Sloveniji) se je kot učinkovita strategija izkazalo izboljšanje šolske klime, ki ima poleg preprečevanja nasilja v šolskem okolju tudi druge pozitivne plati, kot so: višji akademski dosežki, graditev pozitivne samodobe in osebnosti učencev ter nižji nivo stresa pri opravljanju dela zaposlenih. Teoretični uvod, kjer predstavimo dosedanje razumevanje in raziskovanje obeh pojavov, nam je služil za postavitev osnovnega raziskovalnega okvirja, postavitev hipotez ter oblikovanje zaključkov, kjer združimo teoretično in aplikativno raven dobljenih informacij. V metodološkem delu je predstavljena raziskava, v kateri smo zbirali podatke dijakov in zaposlenih iz dveh srednjih šol v obalno-kraški regiji: Gimnazije Koper in Gimnazije, elektro in pomorske šole Piran. Z analizo dobljenih podatkov smo ugotovili, da je izvajanje nasilnih dejanj in viktimizacija tovrstnega nasilja odvisna od spola. Nasilje je najbolj prisotno med šolskimi odmori na šolskih hodnikih. Poleg tega smo ugotovili tudi, da je vrstniško nasilje pogostejše v poklicnih srednjih šolah kot v gimnazijah. Kot pomembni dejavniki pri zaznavanju nasilnih dejanj v šolskem okolju so se pri učencih izkazali letnik šolanja, šolski program in odnos z učitelji, pri učiteljih pa razmerje med nivojem zaznanega stresa in zmožnostjo zaznavanja nasilja.
Ključne besede: nasilje, vrstniško nasilje, trpinčenje, ustrahovanje, srednje šole, magistrska dela
Objavljeno: 15.06.2017; Ogledov: 949; Prenosov: 107
.pdf Celotno besedilo (3,40 MB)

8.
MOBING NA DELOVNEM MESTU
Darja Muršec, 2016, diplomsko delo/naloga

Opis: V diplomskem delu je bil obravnavan mobing na delovnem mestu. Zaradi pretekle gospodarske krize, je mobing postal pereč problem sodobne družbe, saj je v podjetjih vse bolj prisoten. Diplomsko delo je razdeljeno na teoretični in praktičnem del. V teoretičnem delu so bila opisana tri poglavja. Prvo poglavje se je nanašalo na predstavitev mobinga, v drugem je bila opisana motivacija, tretje pa je zadevalo pravno ureditev mobinga. V praktičnem delu naloge, pa je bila izvedena anonimna anketna raziskava, v kateri so sodelovali naključni anketirani (zaposleni iz različnih podjetij).
Ključne besede: Mobing, stres na delovnem mestu, trpinčenje, žrtve nasilja, povzročitelji nasilja.
Objavljeno: 25.10.2016; Ogledov: 2243; Prenosov: 396
.pdf Celotno besedilo (966,22 KB)

9.
TRPINČENJE NA DELOVNEM MESTU
Maruša Props, 2016, diplomsko delo/naloga

Opis: Naš namen je bilo predstaviti problem trpinčenja na delovnem mestu na način, ki bo razumljiv tako za posameznika, ki tega področja še na pozna, kot tudi za tiste druge, ki so ta pojem spoznali že v preteklosti. Trpinčenje na delovnem mestu predstavlja problem tako za zaposlene kot vodilne v organizaciji. Prvi del je teoretičen in v njem smo spoznali pojem trpinčenja na delovnem mestu, njegove oblike, vrste in dejanja. Spoznali smo razvojne faze, ki vodijo v trpinčenje na delovnem mestu. Opredelili smo vzroke in posledice trpinčenja na delovnem mestu za posameznika, sodelavce, organizacijo in družbo ter predstavili načine in ukrepe za preprečevanje tega pojava. Predstavili smo nekaj osnovnih preventivnih ukrepov, ki nas lahko zavarujejo pred pojavom trpinčenja. Spoznali smo tudi pravne predpise in člene, ki urejajo področje tega problema v slovenski zakonodaji. V drugem delu smo se posvetili raziskovanju pojava trpinčenja na delovnem mestu v javnem sektorju. Raziskali smo, ali delavci sploh poznajo pojav trpinčenja in če po njihovem mnenju vodilni za preprečitev tega pojava storijo dovolj. Z raziskavo smo želeli doprinesti k višji ozaveščenosti ljudi o pojavu trpinčenja na delovnem mestu. Problem smo želeli predstaviti na preprost način, vse od njegovih začetkov do kasnejših faz. Opozorili smo na to, kako pomembno je, da ljudje težave in konflikte v svojem delovnem okolju rešujejo že v začetkih fazah, saj lahko kasnejše soočanje s posledicami predstavlja prevelik problem za psihično in fizično zdravje vseh vpletenih. Ob tem pa smo želeli v raziskovalnem delu odkriti, kako razširjen je pojav trpinčenja na delovnem mestu v javni upravi, kako dobro zaposleni poznajo trpinčenje, če poznajo vzroke in ukrepe proti trpinčenju, ter delovno-pravno ureditev tega pojava. Ob tem smo raziskali tudi koliko sodelujočih se je že soočilo s trpinčenjem kot priča oz. žrtev, kako so reagirali in katere posledice trpinčenja so opazili ali se z njimi kot žrtve soočili.
Ključne besede: trpinčenje, delovno mesto, javna uprava
Objavljeno: 07.10.2016; Ogledov: 1241; Prenosov: 120
.pdf Celotno besedilo (810,28 KB)

10.
VARSTVO DOSTOJANSTVA JAVNEGA USLUŽBENCA PRI SLUŽBENEM OCENJEVANJU
Andreja Sajič, 2016, diplomsko delo/naloga

Opis: Ko govorimo o varstvu dostojanstva javnega uslužbenca pri službenem ocenjevanju v javni upravi mislimo na varstvo pred nadlegovanjem in mobingom – trpinčenjem na delu. Republika Slovenija je pričela zakonsko urejevati področje varovanja dostojanstva javnih uslužbencev in delavcev nasploh šele leta 2002. Za zagotavljanje varstva dostojanstva je zadolžen delodajalec v okviru svojih pravic in obveznosti. Izkušnje in sodna praksa kažejo, da prihaja do vse večjega kršenja dostojanstva in trpinčenja javnih uslužbencev s strani nadrejenega oz. delodajalca. Izvedena anketa potrjuje, da delodajalec ne opravlja svojih obveznosti obveščanja, saj zaposleni ne poznajo svojih pravic in niso seznanjeni s predpisi, ki varujejo dostojanstvo javnega uslužbenca na splošno in pri službenem ocenjevanju. Zaposleni v večini primerov ne upajo spregovoriti in poiskati ustrezne pomoči in zaščite. S pomočjo anketiranja smo poizkušali preveriti, ali zaposleni vedo, kdaj je kršeno njihovo dostojanstvo pri delu, ali poznajo predpise, ki urejajo varovanje dostojanstva na delu, ter kaj jih ovira, da ne prijavijo kršitve dostojanstva svetovalcu. V raziskovalnem delu smo predlagali postopek glede tega, kaj naj stori posameznik, ko mu sodelavec potoži, da njegov nadrejeni grobo krši njegovo dostojanstvo na delu. Prav tako smo predlagali, kako preprečiti nadaljnje kršenje dostojanstva zaposlenemu, še posebej, ko ima kršitelj vlogo in možnost službeno ocenjevati, kljub temu da je zaposleni prijavil kršenje dostojanstva na delu. Iz ugotovitev diplomskega dela izhaja, da sta potrebna zakonska ureditev in varstvo dostojanstva vseh javnih uslužbencev. Prispevek našega dela je v razmišljanju in predlogu, da bi moral vsako prijavo kršitve dostojanstva javnega uslužbenca reševati tudi neodvisen organ. Iz sodne prakse in izkušenj lahko sklepamo, da bo delodajalec naredil vse, da zadevo pomete pod preprogo. Delodajalec se mora zavedati dejstva, da je vsak vložek v varovanje dostojanstva javnih uslužbencev na delu naložba, ki je upravičena, smiselna in ne nazadnje tudi nujna.
Ključne besede: trpinčenje, mobing, kršitev dostojanstva, službeno ocenjevanje, prijava kršitve dostojanstva
Objavljeno: 12.05.2016; Ogledov: 750; Prenosov: 72
.pdf Celotno besedilo (1013,76 KB)

Iskanje izvedeno v 0.16 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici