| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 3 / 3
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
VARNOSTNI VIDIKI E-POSLOVANJA
Nina Kaisersberger, 2011, delo diplomskega seminarja/zaključno seminarsko delo/naloga

Opis: Vse več podjetij se odloča za uvedbo drugačnega načina poslovanja, to je e-poslovanje. Za uspešno funkcioniranje le tega, ni potrebna samo tehnološka in programska infrastruktura, temveč tudi ustrezno znanje in varovanje. Ker je dokaj mlado področje, še odjemalci nimajo velikega zaupanja in ravno zaradi tega jim je treba ponuditi ustrezno varnost in zasebnost. V delu diplomskega seminarja smo obravnavali e-poslovanje ter njegovo varovanje. E-poslovanje smo opredelili, določili njegove cilje ter vrste. Nadaljevali smo z raziskavo možnih napadov oziroma škodljivih programov. Opredelili smo, kakšne so njihove lastnosti in vrste. V Sloveniji imamo tudi ustrezno zakonodajo in določene standarde s pomočjo, katerih bi se naj ustrezno sankcioniralo in varovalo. Podani so tudi možni proti ukrepi. Na koncu sledijo bolj odmevajoči primeri iz literature. Skozi diplomski seminar smo prišli do spoznanja, da je varovanje podatkov zahteven in resen problem, saj se zaradi hitro razvijajočih nevarnosti, težko sledi napredku. Na udaru so bolj podjetja, saj lahko od njih pridobijo večje število podatkov, kot pa od posameznikov. Popolnoma varni pred vdori ne bomo nikdar, zato je potrebna pazljivost pri rokovanju s podatki. Ni pametno, da vsem, ki želijo naše podatke, ustrežemo. Pomaga tudi redno posodabljanje, vendar to ščiti samo pred poznanimi nevarnostmi.
Ključne besede: Elektronsko poslovanje, računalniški virusi, trojanski virusi, računalniški kriminal, ISO/IEC, požarni zidovi, virtualna zasebna omrežja, kriptografija, biometrična varnost in elektronski podpis
Objavljeno v DKUM: 30.11.2011; Ogledov: 2908; Prenosov: 209
.pdf Celotno besedilo (877,47 KB)

2.
INTEGRACIJA ELEKTRONSKIH PRODAJNIH POTI V BANKAH
Vesna Lipuš, 2009, diplomsko delo

Opis: V tej diplomski nalogi smo predstavili elektronske prodajne poti bank ter kot primer prikazali še elektronske prodajne poti, ki jih pri svojem poslovanju uporablja Banka Celje d.d. To temo smo raziskali zaradi zanimivosti, predvsem pa zaradi porasta elektronskega poslovanja pri nas v zadnjih letih. Kot vemo je elektronsko poslovanje zelo širok pojem, zato je treba omeniti, da obsega ta pojem tudi elektronsko bančništvo, elektronsko trženje, elektronsko trgovanje, spletno trgovanje, svetovanje na daljavo, elektronsko zavarovalništvo, delo na daljavo, pouk na daljavo… Diplomsko delo smo razdelili na več poglavij in sicer zato, da je bolj pregledno in da se bralci najprej seznanijo z samim pojmom elektronskega poslovanja in da lahko vidijo katere elektronske prodajne poti nudijo banke, med njimi tudi Banka Celje d.d. ki smo jo vključili v diplomsko delo kot primer. Prvi del je tako namenjen razlagi pojma elektronskega poslovanja in razvoju le-tega. Dotaknili smo se tudi vrst elektronskega poslovanja, namenili nekaj besed prednostim in slabostim, ter varnosti elektronskega poslovanja, ki je zelo pomemben element elektronskega poslovanja, še zlasti v današnjih časih, ko se število uporabnikov povečuje. V tem delu smo tudi prikazali vrste elektronskih prodajnih poti, ki jih uporabljajo banke, kot so na primer: bančni avtomati, bančni kioski, pos terminali, telefonsko bančništvo, internetno bančništvo ter druge možne elektronske prodajne poti. V drugem delu pa smo kot primer vzeli Banko Celje d.d. in njene elektronske prodajne poti. Najprej smo nekaj besed namenili izključno Banki Celje d.d., njeni zgodovini in razvoju, nato pa se posvetili elektronskim prodajnim potem. Zaradi zaupnih podatkov, ki nam jih Banka Celje d.d. ne sme posredovati, smo bili omejeni z literaturo. Tako smo podatke črpali iz interneta in raznih brošur, ki so nam jih posredovali zaposleni na Banki Celje d.d. Klasični načini plačevanja s čeki in gotovino, postopoma izginjajo iz prometa, nadomeščajo pa jih sodobni načini plačevanja. Čemu bi nosili gotovino za plačevanje položnic in se izpostavljali nevarnosti ropa, ko pa lahko to izvršimo kar doma s klikom na miško, s tem pa prihranimo tudi pri času. Elektronsko poslovanje nam tako omogoča hitro in kakovostno izvajanje bančnih storitev.
Ključne besede: elektronsko poslovanje, vrste elektronskega poslovanja, elektronske prodajne poti, internet, komitent, bančni avtomati, informacijski terminali, bančni kioski, pos delovna mesta, internetno bančništvo, telefonsko bančništvo, mobilno bančništvo, klicni centri, pametna kartica, elektronska denarnica, interaktivna televizija, WAP, varnost elektronskega poslovanja, bančno pismo, plačilne kartice, digitalni podpis, Klik, Halo banka, PIN, spam, virusi, trojanski konji, črvi.
Objavljeno v DKUM: 23.11.2009; Ogledov: 3275; Prenosov: 348
.pdf Celotno besedilo (811,74 KB)

3.
VARNOST SISTEMOV INTERNETNEGA BANČNIŠTVA NA PRIMERU KLIK NLB
Barbara Belič, 2009, diplomsko delo

Opis: Dandanes je nemogoče najti banko, ki ne bi poslovala elektronsko ter nudila storitev elektronskega bančništva. Internetno bančništvo je kot storitev elektronskega bančništva dalo bankam nove razsežnosti, saj so te večino svojih storitev ponudile kar v svoji spletni poslovalnici. Komitenti bank pa za uporabo spletne poslovalnice potrebujejo le osebni računalnik ter dostop do interneta. Zaradi prednosti uporabe internetnega bančništva, število uporabnikov spletnih bank iz dneva v dan narašča. Za varnost sistemov internetnega bančništva mora biti poskrbljeno z obeh strani, tako s strani banke kot tudi s strani uporabnikov. Banke zagotavljajo varnost na omenjenem področju s pomočjo varnostne tehnologije (požarni zidovi, usmerjevalniki, kriptografija in overjanje), uporabniki pa z rednim posodabljanjem operacijskih sistemov, protivirusnih programov ter s skrbnim varovanjem osebnih podatkov s čimer pripomorejo k višji stopnji varnosti ter zanesljivosti sistemov internetnega bančništva. S spleta pretijo različne nevarnosti, ki posredno in neposredno vplivajo na internetno bančništvo. Virusi, črvi in trojanski konji lahko oslabijo delovanje osebnih računalnikov ter uničijo podatke ter datoteke shranjene na njih. Navedeni škodljivi programi tako posredno vplivajo na spletno bančništvo. Neposredno pa se na internetno bančništvo nanaša pojav lažnih spletnih strani bank (ribarjenje in pharming). Nepridipravi skušajo s pomočjo lažnih spletnih strani priti do podatkov s katerimi imajo kasneje dostop do našega transakcijskega računa.
Ključne besede: Elektronsko poslovanje/ Elektronsko bančništvo/ Internetno bančništvo/ Varnost sistemov internetnega bančništva/ Varnostna tehnologija/ Ribarjenje/ Pharming/ Virusi/ Črvi/ Trojanski konji/ Klik NLB
Objavljeno v DKUM: 12.10.2009; Ogledov: 2938; Prenosov: 362
.pdf Celotno besedilo (882,74 KB)

Iskanje izvedeno v 0.09 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici