| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 7 / 7
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
2.
OBDAVČITEV OBNOVLJIVIH IN NEOBNOVLJIVIH VIROV ENERGENTOV
Petra Malajner, 2010, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo obravnava sistem obdavčitve obnovljivih in neobnovljivih virov energije. Predstavljene so možnosti pridobitve ekoloških subvencij za obnovljive vire energije in morebitne davčne olajšave. Zakoni v Sloveniji ne predvidevajo davčnih olajšav za energente, razen za raziskave in razvoj. Spodbude so možne v obliki subvencij, ki jih podeljuje Ekosklad in investiranja iz zasebnega sektorja. Ekosklad podeljuje nepovratna finančna sredstva in kredite s subvencionirano obrestno mero. Za obnovljive vire energije ni predvidenih nobenih obdavčitev, razen DDV. Za neobnovljive vire energije imamo obdavčitev ogljikovega dioksida, trošarine in davek na dodano vrednost. Država s temi davki oblikuje cene posameznih energentov in določa njihovo višino ter tako oblikuje porabo določenega energenta. Opredeljene so tudi različne teorije energetskih davkov, kot sta Pigujev in Coasejev model energijskih davkov. V kjotskem protokolu je uporabljen Coasejev model obdavčitve, ki ni prinesel veliko izboljšanja, zato se spet obračajo k Pigujevemu modelu. Na koncu diplomskega dela je podana kritična ocena slovenske obdavčitve energentov in subvencij za obnovljive vire.
Ključne besede: Ključne besede: obdavčitev, subvencije, DDV, obnovljivi, neobnovljivi viri energije, trošarina, onesnaževanje.
Objavljeno: 19.08.2010; Ogledov: 2437; Prenosov: 230
.pdf Celotno besedilo (770,83 KB)

3.
TROŠARINSKI SISTEM V RS IN KONTROLA GIBANJA TROŠARINSKIH IZDELKOV
Dejan Vitežnik, 2016, diplomsko delo

Opis: Trošarine opredeljujemo kot selektivne davke in obremenjujejo le potrošnjo določenih proizvodov, ki so se skozi čas spreminjali. Te tri skupine izdelkov so alkohol in alkoholne pijače, tobačni izdelki in tobak ter energenti in električna energija. V Sloveniji so trošarine stopile v veljavo s 1. julijem 1999. Vsak premik trošarinskih izdelkov je pod nadzorom, tako tistih, sproščenih v porabo, kot tudi tistih, ki se pošiljajo pod režimom odloga plačila trošarine. Za trošarinske izdelke, ki se gibljejo pod režimom odloga plačila trošarine, velja poseben nadzor, saj za njih še niso bile plačane dajatve. Ta premik se nadzira s pomočjo sistema za računalniško podporo gibanja trošarinskih izdelkov – EMCS. Minimalna stopnja trošarine je določena s strani EU, medtem ko je dejanska stopnja trošarine prepuščena izbiri posamezne države.
Ključne besede: trošarina, trošarinski izdelki, trošarinski sistem, gibanje trošarinskih izdelkov, režim odloga plačila trošarine
Objavljeno: 08.06.2016; Ogledov: 334; Prenosov: 54
.pdf Celotno besedilo (1,14 MB)

4.
DAVČNO-PRAVNI VIDIKI TROŠARIN NA ALKOHOL IN ALKOHOLNE PIJAČE V EU
Aleksandra Korošec, 2016, magistrsko delo

Opis: POVZETEK Trošarine so oblika neposrednega davka, s katerim je obdavčen ozek spekter dobrin (pogosto tudi storitev), ki so pogosto definirane kot “luksuzne”. Obdavčitev s trošarinami je običajna v večini držav in predstavlja pomembno komponetno nacionalnega davčnega sistema. Uvedba enotnega trga Evropske zahteva vzajemno sodelovanje na davčnem področju, saj imajo ukrepi davčne politike pomembne posledice na zagotavljanje in uresničevanje temeljnih svoboščin EU, kot so prost pretok blaga, kapitala, storitev in oseb, pri čemer morajo države članice v svojo zakonodajo implementirati relevantne direktive. Za pravilno delovanje notranjega trga je temeljnega pomena tudi uskladitev posrednih davkov, kot so davek na dodano vrednost in trošarine, ki predstavljajo ovire za prost pretok blaga in storitev, hkrati pa so pomemben vir financiranja nacionalnih proračunov posameznih držav članic. Pravni temelj za vzpostavitev skupne trošarinske politike držav članic EU tako predstavlja Pogodba o ustanovitvi Evropske skupnosti (Uradni list C 224, z dne 31. avgust 1992), ki je stopila v veljavo 1. januarja 1993. Splošni režim za trošarino pa je na ravni EU določen z Direktivo Sveta 2008/116/ES z dne 16. decembra 2008. Na ravni EU so uvedene trošarine na naslednje skupine proizvodov ti. harmonizirane trošarinske proizvode, ki so jih s trošarinami dolžne obdavčiti vse države članice, in sicer gre za tobak in tobačne izdelke, energente in električno energijo ter alkohol in alkoholne pijače. Evropska zakonodaja je tako poenotila obdavčitev trošarinskih izdelkov na enotnem trgu in določila minimalne stopnje obdavčitve le-teh. Trošarine na alkohol in alkoholne pijače predstavljajo z vidika financiranja nacionalnih proračunov manj pomembno komponento, vendar je njihov vpliv na zaposlovanje in gospodartvo kot celoto izredno pomemben tudi z vidika izravnavanja negativnih ektranalij, ki jih uporaba alkohola prinaša. Z vidika harmonizacije trošarin na alkohol in alkoholne pijače na ravni EU je pomembnia direktivaDirektiva Sveta 92/83/EGS o uskladitvi strukture trošarin za alkohol in alkoholne pijače, ki določa skupne opredelitve izdelkov, ki so zavezani trošarini, in kot taka zagotavlja, da države članice obravnavajo isti izdelek na enak način. Direktiva o strukturi tudi opredeljuje metodo izračuna trošarine in merila, po katerih lahko nekateri izdelki izpolnjujejo pogoje za oprostitev ali za nižje stopnje, ter Direktiva Sveta 92/84/EGS o približevanju trošarinskih stopenj za alkohol in alkoholne pijače, ki določa najnižje trošarinske stopnje za vsako kategorijo izdelkov. Struktura alkoholnih pijač na ravni EU je določena v direktivi 92/83/EGS in zajema naslednje vrste alkoholnih pijač, kot so vino, pivo, druge fermentirane pijače razen vina in piva, vmesni proizvodi in etilni alkohol. Izdelki se uvrščajo v posamezno kategorijo v skladu s kombinirano nomenklaturo, veljavno v času sprejetja Direktive. Minimalno določene trošarinske stopnje v direktivi 92/84/EGS pa so določene na precej nizkih ravneh, za vino ter druge fermentirane pijače je določena celo nulta stopnja obdavčitve s trošarinami. Omenjen proces harmonizacije trošarinskih stopenj na alkohol in alkoholne pijače v EU pod vplivom števinih razlik med posameznimi državami članicami ter specifike evropskega trga alkoholnih pijač tako rezultira v obveznih minimalnih trošarinskih stopnjah na alkohol in alkoholne pijače, pri čemer je maksimalna raven obdavčitve v domeni posamezne države članice. Posledice različnih trošarinskih stopenj, nejasne strukture trošarinskih proizvodov in številnih posebnostih v ureditvah posameznih držav članic so tako vidne v negativnem vplivu na pravilno delovanje notranjega trga. Slednje se odraža v problematiki izkrivljanja konkurenčnosti na notranjem trgu, pojavu čezmejne trgovine in preusmeritve trgovinskih tokov, negativnemu vplivu na trgovanje s tretjimi zaradi težav pri doseganju skladnosti z nacionalno zakonodajo ter povečanjem
Ključne besede: trošarina, trošarinske stopnje, alkohol, načelo nevtralnosti, harmonizacija
Objavljeno: 16.09.2016; Ogledov: 757; Prenosov: 102
.pdf Celotno besedilo (3,45 MB)

5.
Učinki višanja trošarin na tobak
Tina Subotić, 2017, diplomsko delo

Opis: Učinki višanja trošarin so poleg drugih ukrepov in prepovedi en izmed najučinkovitejših ukrepov za zmanjšanje števila kadilcev. V Sloveniji se že vrsto let izvaja ukrepe za dosego tega cilja, zato smo vsako leto priča tudi dvigu trošarinskih stopenj. Ker aktualni podatki o gibanju števila kadilcev ne kažejo sprememb, trošarinski prihodki za tobak pa se iz leta v leto zmanjšujejo, se je Vlada Republike Slovenije leta 2017 odločila poostriti ukrepe z enotno embalažo ter povišati stopnje trošarin kar 2 krat in sicer v januarju ter juliju. Najnovejši podatki o stabilnem številu kadilcev ter trend padajočih prihodkov iz naslova trošarin na tobačne izdelke (ob narašajočih trošarinah) nakazujejo na naraščanje nelegalne trgovine, hkrati pa zdravstveni stroški zaradi kajenja ostajajo enaki. V kolikor Slovenija s sedanjimi ukrepi ne bo uspela doseči zastavljenih ciljev bo morala uvesti bolj drastične ukrepe v obliki dviga zneska zdravstvenih prispevkov za kadilce ter samostojno delno financiranje zdravljenja bolezni, katere so dokazano posledica dolgoletne uporabe tobaka.
Ključne besede: Trošarina, tobak, nelegalna trgovina, družbeni stroški kajenja
Objavljeno: 06.11.2017; Ogledov: 285; Prenosov: 42
.pdf Celotno besedilo (1,26 MB)

6.
Problematika na področju trošarin na alkohol in alkoholne pijače v Republiki Sloveniji
Sergej Černčič, 2017, diplomsko delo

Opis: Trošarina se plačuje od: piva, vina, drugih fermentiranih pijač, vmesnih pijač ter etilnega alkohola. Vrsta alkohola oziroma alkoholne pijače se določi glede na uvrstitev izdelka v tarifno oznako in v odvisnosti od vsebnosti alkohola. Vsebnost alkohola je volumenski odstotek alkohola pri temperaturi 20 stopinj C. Vsebnost alkohola se označi z oznako "vol.%." Trošarine kot posredni davki, so definirani, da davčni plačnik načeloma ni davčni zavezanec. Davčni plačnik je davčni destinatar, to je oseba, ki po volji zakonodajalca nosi davčno breme, četudi ni davčni zavezanec. Kot primer lahko izpostavimo prometni davek in carino na uvožene stvari plača uvoznik, saj je davčni obveznik in davčni plačnik, ampak mu zakonski predpisi dopuščajo, da znesek davka in carine vračuna v ceno, tako da je kupec tisti, ki davek dejansko plača. Kupec je davčni destinatar. Posredni davki bremenijo promet storitev in proizvodov. Vračunajo se kot strošek v cene proizvodov. Običajno jih davčni zavezanci prevalijo na končne potrošnike. Posredni davki: akcize, davek na dodano vrednost, uvozne dajatve in posebne trošarine na določene vrste proizvodov (cigarete,alkohol). Zakon o trošarinah (ZTro-1) definira trošarinskega zavezanca ali zavezanko, kot osebo, ki proizvaja, vnaša ali uvaža trošarinske izdelke ali trošarinske izdelke odpremi iz režima odloga v porabo oziroma trošarinske izdelke dobavi ali pridobi iz omrežja. Po zdaj veljavnem ZTro-1 pa obveznost za obračun trošarine nastane, ko se trošarinski izdelki v Sloveniji sprostijo v porabo. Za sprostitev v porabo se štejejo: odprema trošarinskih izdelkov iz režima odloga, vnos trošarinskih izdelkov, razen če se zanje po prejemu nadaljuje režim odloga v skladu s tem zakonom, uvoz trošarinskih izdelkov, razen če se zanje po uvozu začne režim odloga v skladu s tem zakonom, vsak zaključek proizvodnje trošarinskih izdelkov izven režima odloga. Mali proizvajalec piva je oseba, ki v koledarskem letu proizvede največ 20.000 hektolitrov piva. Mali proizvajalec piva plača trošarino v višini 50 % zneska, določenega s 1. točko drugega odstavka 71. člena tega zakona, kar pomeni 6,05 eurov za 1 vol. % alkohola za en hektoliter piva. Po 73. členu Ztro-1 je pa mali proizvajalec vina je oseba, ki ima v lasti oziroma v uporabi največ 20 hektarov vinograda in letno ne proizvede več kakor 100.000 litrov vina. Mali proizvajalec žganja je oseba, ki v davčnem obdobju, ki se začne 1. maja preteklega leta in konča 30. aprila tekočega leta proizvede največ 150 litrov 100 vol. % alkohola. Mali proizvajalec žganja plača trošarino v višini 50 % zneska, določenega s 6. točko drugega odstavka 71. člena tega zakona. Torej plača 6,6 eurov za 100 vol. % alkohola za en liter etilnega alkohola glede na veljaven znesek trošarine za etilni alkohol. Zakon o trošarinah (ZTro) je bil spremenjen kar štirinajstkrat, s ciljem doseganja nedvoumne, preglednejše zakonodaje, ki omogoča najbolj učinkovito pobiranje dajatev ter njihovo vračanje, kakor tudi usklajenost s pravom EU. Kljub temu pa so v Ztro na področju obdavčitve alkohola in alkoholnih pijač s trošarinami, ostale določene nejasnosti s področja določitve posameznih izrazov v zakonu, nesmiselni administrativni postopki v nekaterih primerih obračunavanja in vračanja trošarin, manjkajoča ureditev za male proizvajalce piva, pomanjkljive ureditve za male proizvajalce žganja in vina, ta problematika pa vidimo, da v ZTro-1 izginja. Sodna praksa v Sloveniji, kljub natančno in nedvoumno določeni zakonodaji v nekaterih primerih krši splošna načela davčnega prava in davčnih postopkov, kjer se da izpostaviti kršenje načela sorazmernosti in načela nevtralnosti v povezavi s 30. členom ZTro, natančneje nepriznavanja pravice do vračila trošarine.
Ključne besede: trošarina, alkohol, mali proizvajalci piva, mali proizvajalci vina, mali proizvajalci žganja, načelo nevtralnosti.
Objavljeno: 26.09.2017; Ogledov: 411; Prenosov: 60
.pdf Celotno besedilo (688,96 KB)

7.
Problematika obdavčitve brezalkoholnih pijač in drugih živil, ki vsebujejo sladkor
Danijela Kramarič, 2018, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo Problematika obdavčitve brezalkoholnih pijač in drugih živil, ki vsenujejo sladkor analizira problematiko, ki v slovenskem pravnem prostoru ni nova. Vse od leta 2014, pa že pred tem, je predmet številnih razprav, najbolj pa se je slovenska politika s to preoblematiko ukvarjala po objavi predloga Zakona o posebni trošarini na brezalkoholne pijače z vsebnostjo sladkorja oziroma sladil. Čeprav predlagani zakon ni bil sprejet, je sladkor nedvomno primeren trošarinski proizvod. Sladkor in sladke pijače so v slovenskem pravnem redu obremenjene z davkom na dodano vrednost, drugih posebnih davčnih obremenitev pa ne poznamo. Stopnja DDV za obdavčitev pijač, ki vsebujejo sladkor, je odvisna od tega ali davčni zavezanec opravi dobavo blaga ali opravi gostinsko storitev. Tako je nakup brezalkoholne pijače (ne glede na vsebnost sladkorja) obremenjen z 9,5 % stopnjo DDV pri nakupu v trgovini; če pa je pijača postrežena v gostinskem lokalu pa je obremenjena s splošno stopnjo oziroma z 22% stopnjo DDV. Prvi del diplomskega dela analizira obdavčitev sladkorja in drugih živil, ki vsebujejo sladkor, v 3. poglavju pa je obravnavana obdavčitev pijač, ki vsebujejo sladkor. Sledi prikaz obdavčitve pijač, ki vsebujejo sladkor v drugih državah članicah EU. Nadalje je obravnavan omenjeni predlog zakona, v zadnjem poglavju pa je predstavljena analiza morebitne uvedbe posebne trošarine na sladke pijače v slovenskem pravnem prostoru. Čeprav predlagani zakon ni bil sprejet, problematika obdavčitve sladkih pijač ostaja, saj se utemeljeno sprašujemo, ali bi se z uvedbo nove trošarine lahko zmanjšala poraba sladkih pijač, kot se skuša to doseči z (višjo) trošarino pri cigaretih.
Ključne besede: obdavčitev, brezalkoholne pijače, ki vsebujejo sladkor, trošarina, predlog zakona, davek na dodano vrednost
Objavljeno: 24.09.2018; Ogledov: 257; Prenosov: 34
.pdf Celotno besedilo (584,90 KB)

Iskanje izvedeno v 0.2 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici