Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: V obdobju 1999–2018 je bil v Sloveniji opravljen vsakoletni cenzus gnezditvene populacije bele štorklje Ciconia ciconia. Vsi cenzusi so bili izvedeni skladno z mednarodno metodo popisovanja. Na osnovi gnezdečih parov ali poletelih mladičev smo izračunali populacijske trende bele štorklje v Sloveniji in po posameznih mezoregijah skušali pojasniti vzroke za razlike populacijskih parametrov in procesov med posameznimi sub-populacijami. Tekom cenzusa 2018 smo zbrali podatke o stanju gnezd na srednje napetostnih daljnovodnih drogovih. Zbrali smo tudi podatke o smrtnih primerih bele štorklje zaradi trka v žice ali elektrokucije in podatke o zimskih opažanjih v Sloveniji v raziskovanem obdobju. Populacija bele štorklje se je v Sloveniji v zadnjih dvajsetih letih povečala. Populacijski trend bele štorklje v Sloveniji za obdobje 1999–2018 izkazuje zmeren porast. V raziskovanem obdobju je gnezdilo med 193 in 267 parov (HPa), v povprečju 221. Največje število parov je gnezdilo leta 2014, najmanjše leta 2005. Skupno so v tem obdobju gnezdeči pari (HPa) zasedli 443 različnih gnezd. Povprečno število uspešnih parov (HPm) je bilo 171. Največjo rodnost populacije (JZG) smo ugotovili v letu 2017, najmanjšo pa leta 2006. V povprečju je poletelo 435 mladičev letno. Povprečni gnezditveni uspeh gnezdečih parov (JZa) je bil 1,99, največji leta 2000, najmanjši leta 2006. Povprečni gnezditveni uspeh uspešnih parov (JZm) je bil 2,52, največji leta 2007, najmanjši pa leta 2006. Bela štorklja je v raziskovanem obdobju gnezdila v 18 različnih mezoregijah v državi. Jedro populacije bele štorklje je v SV in JV Sloveniji. Največji delež gnezdečih parov (HPa) in poletelih mladičev (JZG) je bil na Murski ravni, kjer je tudi največ potencialnih prehranjevališč bele štorklje v Sloveniji. Sub-populacije bele štorklje so na tradicionalnih gnezdiščih v SV delu Slovenije v večini v upadu ali stabilne, med tem ko so sub-populacije v mezoregijah, kamor so se razširile po letu 1999, v večini v porastu. Upad številčnosti sub-populacij pojasnjujemo s spremembam rabe tal in kvalitete prehranjevališč ter z gostotno odvisnimi procesi v populaciji. Spremembe vedenja bele štorklje, ki so posledica vpliva globalnega segrevanja in poseganja človeka v naravo, smo ugotovili tudi v Sloveniji. Danes je večina gnezd bele štorklje v Sloveniji na srednje napetostnih daljnovodnih drogovih (81 %), kar predstavlja štorklji številne nevarnosti. Ugotovili smo, da je več kot 80 % gnezd na daljnovodnih drogovih ogroženih, od tega 34 % kritično. Največ gnezd je ogroženih zaradi treh razlogov: bližine transformatorja, droga s pokončnimi izolatorji ali zaradi stika gnezda z žicami. V obdobju 1999–2018 smo zabeležili 65 smrtnih primerov bele štorklje zaradi trka v žice ali elektrokucije. V 25 % primerih smo lahko določili element prenosnega omrežja na katerem je prišlo do trka v žice ali elektrokucije in ugotovili, da so najbolj problematični transformatorji in daljnovodi s pokončnimi izolatorji. V zadnjih letih smo opazili povečanje števila prezimujočih štorkelj. V zimi 1999/2000 ni prezimovala nobena, nato so do leta 2010 prezimovale 1–4, po letu 2010 pa je v Sloveniji vsako zimo prezimovalo 3–10 štorkelj. Z raziskovanjem in ohranjanjem bele štorklje lahko dosežemo spremembe, ki so pomembne za ohranjanje biodiverzitete na splošno, zato je pomembno, da ohranjamo ugodno stanje populacije v Sloveniji. Glede na rezultate naše raziskave in drugih sorodnih raziskav zaključujemo, da je za ohranjanje oz. izboljšanje prehranjevalnih habitatov in zmanjšanje smrtnosti bele štorklje v Sloveniji potrebno predvsem ohranjanje optimalnih habitatov bele štorklje (vlažnih in trajnih travnikov) ter zagotovitev varnih srednje napetostnih daljnovodov - med obnovo ali gradnjo novih.
Ključne besede: bela štorklja, Ciconia ciconia, populacijska dinamika, stanje gnezd, elektrokucija, trki v žice, prezimovanje, naravovarstvene smernice, Slovenija
Objavljeno v DKUM: 22.11.2019; Ogledov: 1466; Prenosov: 212
Celotno besedilo (2,21 MB)

Opis: Do sedaj se je numerični model Vreteno DNS uporabljal zgolj za nežive delce. V magistrski nalogi pa smo se osredotočili na vedenje živih organizmov, alg. Prav tako Vreteno DNS do sedaj ni imelo vgrajenega modula za določanje trkov med delci. Ta raziskava je usmerjena v nadgradnjo sedanjega modela, da bo le-ta uporaben tudi za žive organizme ter bo upošteval trke, do katerih nedvomno prihaja v turbulentnem toku. Za izhodišče smo izbrali model trdih sfer, iz katerega smo pridobili enačbe za smer in hitrost, v_1 in v_2, ter kotni hitrosti, ω_1 in ω_2, alg po trku. Nato smo določili še smer in hitrost gibanja morebitne novonastale kolonije alg v_3, kakor tudi njeno kotno hitrost ω_3. Sedaj smo postavili pogoj, ki pogojuje trke z medsebojno razdaljo alg v času trkov. Razdaljo smo označili s črko B. Določili smo, da se bo trk zgodil, kadar bo B večji kot 0 in kadar bo manjši kot vsota polmerov obeh alg. V naslednjem koraku smo poiskali še ustrezen biološki parameter, ki določa, kdaj se alge med seboj odbijajo in kdaj prihaja do združevanja alg v kolonije. Ta parameter je stopnja hidrofobnosti ∆G. V primeru negativne stopnje hidrofobnosti prihaja do nastanka kolonij, medtem ko se v primeru pozitivne stopnje hidrofobnosti kolonije ne tvorijo, pač pa se alge med seboj odbijajo. Vse parametre in enačbe smo nato vstavili v program Scilab in nato še v model Vreteno DNS. Zagnali smo tri simulacije, in sicer simulacijo brez trkov, simulacijo s trki z odboji in še simulacijo, kjer se alge združujejo v kolonije. Podatke za simulacije smo pridobili iz magistrske naloge U. Žibert, ki je nastajala vzporedno s to nalogo. Rezultate smo nato med seboj grafično primerjali in ugotavljali vplive, ki jih imajo trki na vedenje alg. Ugotovili smo, da le-ti imajo nedvomen vpliv in jih model mora upoštevati, če se želimo kar se da približati naravnemu stanju.
Ključne besede: trki, združevanje v kolonije, alge, Vreteno DNS, model trdih sfer
Objavljeno v DKUM: 23.03.2017; Ogledov: 1592; Prenosov: 110
Celotno besedilo (3,48 MB)

Opis: Diplomska naloga zajema preučevanje organizacij za izvajanje preizkusnih trkov, kjer največ pozornosti namenja v Evropi najbolj znani organizaciji Euro NCAP. Sprehodili se bomo skozi zgodovino izvajanja preizkusnih trkov, vse od samih začetkov do podrobnega opisa vseh testov, ki jih Euro NCAP izvaja. Cilj naloge je bil raziskati prepoznavnost preizkusnih trkov med povprečnimi vozniki, kar smo dosegli s pomočjo ankete. Naloga v prvem delu prikazuje vse osnovne informacije in podatke o preizkusnih trki,. v drugem delu pa preko ankete izvemo, ali ljudje sploh poznajo preizkusne trke, koliko jih sploh ve, kaj ocena pet zvezdic pomeni, kako varen avtomobil vozijo in podobno.
Ključne besede: Euro NCAP, preizkusni trki, simuliranje trkov, varnost v vozilih
Objavljeno v DKUM: 07.12.2010; Ogledov: 2938; Prenosov: 369
Celotno besedilo (6,66 MB)