| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 4 / 4
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
PROBLEM MEDKULTURNOSTI PRI PREVAJANJU TRIVIALNE LITERATURE, NA PRIMERU ROMANOV ZAKLAD V SREBRNEM JEZERU IN BOTER
Janko Trupej, 2009, diplomsko delo

Opis: Namen pričujočega diplomskega dela je bil ugotoviti, kako so medkulturni in ideološki dejavniki vplivali na prevajanje trivialne literature v obdobju, ko je bila Slovenija članica SFRJ. Ti faktorji vplivajo na prevajalske strategije, zato se nekateri prevodi bistveno razlikujejo od izvirnikov. Raziskava je bila izvedena na podlagi primerjave izvirnikov in slovenskih prevodov romanov Boter, pisatelja Maria Puza in Zaklad v Srebrnem jezeru, katerega avtor je Karl May. Obe književni deli prištevamo med trivialno literaturo, ki dosega visoko branost in ima lahko na bralce zato močan vpliv. V diplomskem delu smo se pri primerjavi med izvirnikom in prevodom osredotočili na štiri kategorije: narodnost, rasizem, religija in profanost. S pomočjo metode Kitty M. van Leuven-Zwart smo na podlagi mikrostrukturne primerjave, torej primerjave na ravni povedi, ugotavljali, ali so morebitni prevodni premiki vplivali na makrostrukturo romana, torej na karakterizacijo pripovednih oseb, potek dogajanja, itd. Ugotovili smo, da so bili prevodni premiki pri prevajanju Zaklada v Srebrnem jezeru pogostejši kot pri Botru in so bolj vplivali na makrostrukturno raven. Pri primerjavi prevajalskih strategij smo prišli do zaključka, da je razlog različen pomenski potencial del in različno ciljno bralstvo romanov.
Ključne besede: medkulturnost, ideologija, trivialna literatura, prevajalske strategije, prevodni premiki, narodnost, religija, rasizem, profanost, mikrostruktura, makrostruktura.
Objavljeno: 17.11.2009; Ogledov: 2344; Prenosov: 305
.pdf Celotno besedilo (562,08 KB)

2.
NORA ROBERTS V SLOVENSKEM PREVODU: ROJENA IZ SRAMOTE (CASE STUDY: PRAVICA OTROKA DO INFORMIRANOSTI O BIOLOŠKEM OČETU)
Tanja Turk, 2014, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo prikazali, da delo Born in Shame sodi v trivialno oziroma popularno literaturo, saj vsebuje značilnosti in elemente popularne literature, in videli, da v prevodu dela prihaja do prevodoslovnih premikov zaradi kulturnih, družbenih in jezikovnih razlik. Z analizo dela Born in Shame in prevoda smo našli številne primere, ki kažejo na popularno literaturo in primere, kjer pride do prevajalskih premikov in problemov, kjer smo problem obravnavali ali nakazali ustrezno rešitev in metodo oziroma metode prevajanja. V drugem delu diplomskega dela smo predstavili družino, starševstvo, materinstvo, očetovstvo, otroštvo, biološko in socialno starševstvo, družinsko pravo in pravna razmerja med otroci in starši in otrokove pravice oziroma pravico otroka do informiranosti o biološkem očetu glede na različne okoliščine, v katerih je otrok spočet oziroma rojen in od katerih je odvisno, ali je otrok upravičen do informiranosti o biološkem očetu ali ne.
Ključne besede: Born in Shame, trivialna literatura, književni prevod, prevajanje, očetovstvo, biološko očetovstvo, ugotavljanje očetovstva, pravica do informiranosti o biološkem očetu
Objavljeno: 02.10.2014; Ogledov: 670; Prenosov: 76
.pdf Celotno besedilo (692,55 KB)

3.
TRIVIAL- UND KANONLITERATUR IN DEN BLÄTTERN AUS KRAIN (LJUBLJANA / LAIBACH 1857–1865)
Metka Jostl, 2014, magistrsko delo

Opis: V pričujoči magistrski nalogi je raziskana literarno-poljudna priloga druge polovice 19. stoletja dnevnega nemškega časopisa v Ljubljani Laibacher Zeitung (1783‒1918) Blätter aus Krain (1857‒1865). V nalogi je raziskano pesništvo in pripovedništvo, ki sta se nahajali v prilogi, glede na njuno možno trivialnost ali možnost pripadnosti kanonu. Na kratko so predstavljene teoretične premise in teorije s pomočjo katerih je kasneje analizirana literatura v Blätter aus Krain – torej teorija trivialne literature Petra Nusserja, ter teorija za ugotavljanje kanoničnosti Renate von Heydebrandt ter Simone Winko. Naprej je v nalogi predstavljeno politično, kulturno in literarno ozadje slovenskega etničnega prostora druge polovice 19. stoletja kot tudi odnosi in razlike med obema na Kranjskem živečima narodoma. Nadalnje je podrobneje predstavljena literarno-poljudnoznanstvena priloga Blätter aus Krain, ter njen literarni profil. V naslednjem poglavju magistrske naloge se nahaja trivialno-literarna in kanonična analiza literature v literarni prilogi Blätter aus Krain. Raziskane so pesmi kot tudi epična dela v časopisu s pomočjo Nusserjeve teorije trivialnosti - kot tudi s stališča shematičnosti literature in teorije kanoničnosti po Heydebrandtovi ter Winkovi.
Ključne besede: Blätter aus Krain (Ljubljana/Laibach 1857–1865), trivialna literatura, kanonična literatura, literatura 19. stoletja, nemško časopisje na Slovenskem
Objavljeno: 07.10.2014; Ogledov: 594; Prenosov: 58
.pdf Celotno besedilo (1,22 MB)

4.
ŽANRSKI VZORCI V ROMANIH VLADIMIRJA P. ŠTEFANECA
Denis Škofič, 2016, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu Žanrski vzorci v romanih Vladimirja P. Štefaneca smo se ukvarjali z analizo žanrskih vzorcev v avtorjevih šestih romanih: Morje novih obal, Sprehajalec z nočnih ulic, Viktor Jelen, sanjač, Republika jutranje rose, Odličen dan za atentat in 66, 3 m2. Pod pojmom literarni žanr smo razumeli, da ga sestavljajo dela, ki imajo določene skupne ali samo njim lastne značilnosti; žanrski vzorec pa kot trdno ogrodje ali shemo, ki določa nek specifičen žanr. Izhajali smo tudi iz opredelitve romana, ki pravi, da je njegova edina stalnica sinkretizem, pri čemer smo v našem delu vso pozornost posvečali žanrskemu sinkretizmu, ki znotraj enega romanesknega besedila prepleta in povezuje različne romaneskne žanre. Izhajali smo tudi iz dihotomne delitve književnosti, na elitno in trivialno, ter navezave na postmodernizem, ki je izenačil status visoke in trivialne literature, ter podmene, da je sodobni slovenski roman modificirani tradicionalni roman, ki se zgleduje po tradicionalnem romanu, njegov model pa modificirajo različne post/modernistične preobrazbe, najbolj pa žanrski sinkretizem. Raziskava je potrdila našo predpostavko, da Štefanec v svojih romanih znotraj vsakega posameznega romana združuje več različnih žanrskih vzorcev, in sicer: klasične detektivke, kriminalke/zločinskega romana iz perspektive žrtve, kriminalke/zločinskega romana iz perspektive storilca, kriminalnega romana, ki združuje tako zločinski roman iz perspektive žrtve kakor zločinski roman iz perspektive storilca, fantastike in znanstvene fantastike, künstlerromana ali romana o umetniku, psihološkega romana, zgodovinskega romana, vojnega romana, filozofskega romana in družinskega romana. Potrdili smo tudi, da se avtor nekaterih žanrskih vzorcev drži dosledno, nekaterih pa ne. Edina predpostavka, ki smo jo ovrgli, pa je bila, da se avtor pri vseh romanih navezuje na žanr kriminalnega romana, saj se je izkazalo, da ta vzorec ni prisoten v romanu Republika jutranje rose.
Ključne besede: Vladimir P. Štefanec, žanr, žanrski vzorec, žanrski sinkretizem, visoka in trivialna literatura, postmodernizem, modificirani tradicionalni roman, klasična detektivka, kriminalka/zločinski roman iz perspektive žrtve, kriminalka/zločinski roman iz perspektive storilca, kriminalni roman, ki združuje tako zločinski roman iz perspektive žrtve kakor zločinski roman iz perspektive storilca, fantastika, znanstvena fantastika, roman o umetniku, psihološki roman, zgodovinski roman, vojni roman, filozofski roman in družinski roman
Objavljeno: 16.09.2016; Ogledov: 509; Prenosov: 71
.pdf Celotno besedilo (2,22 MB)

Iskanje izvedeno v 0.09 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici