| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 4 / 4
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
MOŽNOSTI IZVAJANJA DAVČNE POLITIKE NA PODROČJU DAVKA NA DODANO VREDNOST PRI IZBRANIH DEJAVNOSTIH V SLOVENIJI IN NA HRVAŠKEM
Sanja Smontara, 2009, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi je govora o obračunavanju DDV, o Zakonu o DDV in o Pravilniku o izvajanju zakona o DDV v Sloveniji in na Hrvaškem. Obravnavali smo le določen del DDV; torej posebne postopke obdavčevanja z DDV. Predstavili smo posebne ureditve obdavčevanja z DDV; le-te so posebne ureditve za male davčne zavezance, za kmete, za potovalne agencije in za investicijsko zlato in tristranske posle. Za male davčne zavezance in prav tako za kmetovalce, je tako v Sloveniji kot tudi na Hrvaškem pomemben določen mejni znesek, glede na katerega posameznik vstopa ali pa ne v sistem obračunavanja DDV. V Sloveniji znaša mejni znesek malih davčnih zavezancev 25.000 €, na Hrvaškem pa 85.000 HRK. Pri obeh državah se lahko mali davčni zavezanec odloči ali bo obračunaval DDV ali ne; razen, ko prestopi prej omenjen mejni znesek, vstopi v sistem obračunavanja DDV avtomatsko. Izjema pri malih davčnih zavezancih so kmetovalci, katerih mejni znesek v Sloveniji znaša 7.500 € katastrskega dohodka, na Hrvaškem pa znaša enako kot za male davčne zavezance, torej 85.000 HRK. V Sloveniji je posebnost obdavčevanja kmetovalca t.i. kmet pavšalist, ki si doda 4% na prodajno ceno svojega izdelka; na Hrvaškem pa lahko kmet vstopi v sistem pavšalnega obdavčevanja dohodka, če ne presega mejnega zneska obračunavanja DDV. Pri potovalnih agencijah je v Sloveniji pomembno, na kakšen način poslujejo in glede na le-tega ali so lahko vključene v posebno ureditev obdavčevanja ali pa le v splošno ureditev obdavčevanja z DDV. V Sloveniji so obravnavane pod posebno ureditvijo samo, kadar delujejo potovalne agencije v svojem imenu. DDV se tako obračunava samo od razlike v ceni. Na Hrvaškem ne poznajo posebnega postopka obdavčevanja potovalnih agencij, DDV obračunavajo po splošni ureditvi. Na Hrvaškem zasledimo tudi možnost pavšalnega obdavčevanja dohodka državljanov, ki dajejo turistom v najem sobe in stanovanja ter tistim, ki organizirajo na svojem zemljišču kampe za namestitev gostov. V tem sistemu pavšalnega obdavčevanja ostajajo samo državljani, ki izpolnjujejo določene pogoje. Za investicijsko zlato imamo v Sloveniji določeno posebno ureditev obdavčevanja z DDV, med tem ko Hrvaška z vidika DDV investicijskega zlata nima nikjer opredeljenega, razen tega, da se na promet zlatih palic, katerega opravlja Hrvaška narodna banka, ne obračunava DDV. V Sloveniji je investicijsko zlato lahko oproščeno plačila DDV. V bistvu Hrvaška ne obravnava posebnih postopkov obdavčevanja v Zakonu o DDV, razen malih davčnih zavezancev in prodaje rabljenih osebnih vozil, s čimer se posebej nismo ukvarjali, v Sloveniji pa to področje ureja poseben zakon. Drugi posebni postopki obdavčevanja z DDV so na Hrvaškem urejeni na splošno, natančneje pa so obrazloženi v določenih brošurah. V diplomi je govora tudi o tristranskih poslih, ki so zanimivi z vidika obravnave DDV. Kot smo že povedali poznamo prave in neprave tristranske posle, ki se med seboj razlikujejo glede na kraj obravnave oziroma obdavčevanja.
Ključne besede: značilnosti DDV v Sloveniji in na Hrvaškem, posebni postopki obdavčevanja v Sloveniji in na Hrvaškem, mali davčni zavezanci v Sloveniji in na Hrvaškem, kmetje v Sloveniji in na Hrvaškem, pavšalna stopnja in kmetje pavšalisti, potovalne agencije v Sloveniji in na Hrvaškem, investicijsko zlato v Sloveniji, tristranski posli.
Objavljeno: 26.05.2010; Ogledov: 3011; Prenosov: 338
.pdf Celotno besedilo (401,36 KB)

2.
ZNAČILNOSTI IN PASTI OPROSTITEV DDV PRI IZVOZNEM POSLOVANJU PODJETJA
Anita Šauperl, 2016, diplomsko delo

Opis: Razvoj in uvedba DDV je v Sloveniji dosegla veliko sprememb in dopolnitev, ki so usklajene po Šesti direktivi Sveta 2006/112/ES. Do dopolnitev oz. sprememb je prihajalo zaradi preprečevanja dvojnega obdavčevanja in preprečevanja davčnih goljufij in utaj. O izvozu blaga govorimo takrat, ko je blago izneseno iz območja Evropske unije na območje tretjih držav, ki niso del carinskega območja Evropske unije. ZDDV-1 ureja prave oprostitve v 52. ZDDV-1 členu, saj ne nastane obveznost obračuna DDV, če lahko davčni zavezanec to dokaže z elektronsko listino oz. EUL. Pravi tristranski posli, ki so uvedli posledično z ukinitvijo državnih meja med državami članicami EU, državam članicam so omogočili lažje poslovanje na območju EU. Intrakomunitarne transakcije so z davčnega vidika velika konkurenčna prednost pred drugimi udeleženci, ki niso člani EU. Novost, ki jo je prinesla Direktiva Sveta 2008/8/ES, je najpomembnejša sprememba vse od uvedbe DDV, nanaša se predvsem na obdavčevanje storitev. Od 1. 1. 2010 je treba poleg poročanja o dobavi blaga poročati še o storitvi znotraj EU. Tudi čas poročanja se je skrajšal na mesečnega, tako da vsi davčni zavezanci, ki dobavljajo blago oz. opravljajo storitve na območju EU, postanejo mesečni davčni zavezanci z ID-številko za DDV.
Ključne besede: Davčna obveznost, obdavčene transakcije, oproščene transakcije, verižni posli, tristranski posli, intrakomunitarna dobava, DDV, ZDDV-1, PZDDV-1, promet blaga, izvoz.
Objavljeno: 09.06.2016; Ogledov: 494; Prenosov: 49
.pdf Celotno besedilo (797,25 KB)

3.
OBRAČUNAVANJE DDV PRI VERIŽNIH TRANSAKCIJAH
Lilijana Kšela, 2016, magistrsko delo

Opis: Med pomembnimi mejniki v razvoju evropskega sistema DDV moramo vsekakor omeniti 1. januar 1992, ko so bile odpravljene davčne meje med državami članicami Evropske unije. Če se je do tega datuma dobava blaga v drugo državo članico Evropske unije štela kot izvoz blaga, ki so ga nadzorovali carinski organi, je s tem dnem odpravljen oziroma prepovedan nadaljnji sistematičen nadzor blaga, ki se dobavlja iz ene države v drugo. Carinski organi so izgubili svoje pristojnosti za nadzor tega dela trgovine na notranjem trgu; obstoječe nadzorne mehanizme so nadomestili novi, pristojnost pa se je prenesla na davčne organe. Del nalog, ki jih je do vstopa Slovenije v Evropsko unijo opravljala carina, je odpadel na davčne zavezance. Ob vstopu Slovenije v Evropsko unijo se je povečala tudi zunanjetrgovinska menjava. Zaradi povečanega poslovanja Slovenije z državami članicami Evropske unije so se začeli pojavljati tristranski posli in posledično tudi verižni posli med večimi udeleženci. Pravi tristranski posli potekajo med tremi udeleženci (pridobitelj, dobavitelj in prejemnik), ki so identificirani za davek na dodano vrednost v svoji državi Evropske unije. Blago poteka med udeleženci v verigi, in sicer od dobavitelja do prejemnika blaga. Pridobitelj nastopa med njima le kot neke vrste posrednik. Ti posli so z davčnega vidika v Zakonu o davku na dodano vrednost posebej urejeni. Problem nastopi pri nepravih tristranskih poslih in verižnih poslih, npr. ko je eden od udeležencev fizična oseba, ko nastopa udeleženec iz tretje države, ko so udeleženi več kot trije davčni zavezanci, itd… V okviru magistrske naloge bom analizirala osnovne značilnosti pravih tristranskih poslov, nepravih tristranskih poslov in verižne posle. Glede na to, da je pri pravih tristranskih poslih določen kraj obdavčitve in pogoji, na osnovi katerih kupec ne obračuna DDV od pridobitve blaga, je potrebno pri nepravih tristranskih poslih in verižnih poslih pred določitvijo kraja in časa nastanka davčne obveznosti ugotoviti, kje je dobavitelj prenesel lastništvo na blagu na pridobitelja in kje mu je izročil blago. Z davčnega vidika so ti posli zelo zahtevni, zato je v Šesti smernici določena posebna ureditev, ki želi te posle poenostaviti in jih obdavčit le enkrat.
Ključne besede: tristranski posli oziroma verižne transakcije, davčna obveznost, davek na dodano vrednost (DDV), obrnjeno davčno breme, identifikacijska številka za DDV, neplačujoči gospodarski subjekt, davčni vrtiljak, pridobitev blaga, dobava blaga, uvoz, izvoz, evropsko tržišče.
Objavljeno: 16.09.2016; Ogledov: 1053; Prenosov: 186
.pdf Celotno besedilo (2,08 MB)

4.
TRISTRANSKI POSLI V SISTEMU DDV
Smiljan Murko, 2016, diplomsko delo

Opis: Evropske države so kmalu po drugi svetovni vojni dojele, da medsebojno povezovanje predstavlja ključ do uspeha pri doseganju ciljev v globalnem gospodarstvu. Leta 1957 se je oblikovala EGS, ki je omogočila skupni trg in uresničevanje prostega pretoka blaga, delavcev, storitev in kapitala. Enotni evropski akt iz leta 1987 je pomenil zavezanost cilju uresničevanja enotnega in notranjega trga, s podpisom Maastrichtske pogodbe oz. Pogodbe o EU iz leta 1992, pa se je skupnost z vpeljavo novih oblik sodelovanja, poleg gospodarstva še na področju obrambe in pravosodja, preimenovala v EU. V času tega združevanja so se države članice prek harmonizacije pravnih sistemov, izpeljane s pomočjo direktiv in uredb, postopoma odpovedovale svoji davčni suverenosti, da se bi na ta način dosegla ureditev, ki ne bi izkrivljala konkurence in pospeševala prost pretok blaga in storitev. Leta 1993 je bil vzpostavljen enoten evropski trg, ki je predvideval prost pretok blaga, storitev, oseb in denarja. Od takrat naprej je tudi v veljavi t.i. prehodni sistem obdavčitve, ki je omogočil odpravo mejnih prehodov in mejne kontrole med državami članicami. Zaradi lažjega poslovanja poslovnih subjektov v takšnem sistemu, je bilo potrebno uvesti določene izjeme pri obdavčevanju oz. določene poenostavitve. Primer takšne poenostavitve prestavljajo tudi tristranski posli, ki so podvrsta verižnih poslov in jih delimo na prave in neprave. Z vidika davčne obravnave nepravi tristranski posli veljajo za najzahtevnejše, ker se razlikujejo od primera do primera. Za njih ne veljajo poenostavitve pri obračunu DDV, kot to velja za prave tristranske posle. Pri pravih tristranskih poslih sodelujejo trije davčni zavezanci, ki so identificirani za namene DDV in sicer vsak v svoji državi znotraj EU. Dobavitelj blaga iz ene države članice izda račun za dobavo blaga znotraj EU pridobitelju v drugi državi članici za blago, ki se neposredno odpošlje oziroma odpelje prejemniku blaga v tretjo državo članico. V kolikor so izpolnjeni ti pogoji potem lahko v teh primerih upoštevamo predvidene oprostitve pri plačilu DDV. Tristranski posel je povezan z nakupom in prodajo blaga, pri katerem je pomembna identifikacija za DDV znotraj EU, ne pa tudi sedež zavezanca znotraj EU. Prav tako je zelo pomembna fizična pot blaga in pot računov. Trenutni sistem obdavčitve dovoljuje goljufije v poslovanju v okviru tristranskih poslov. Davčna zakonodaja je zapletena in zato marsikomu nejasna, tako da je občasno tudi Sodišče EU zaprošeno, da se v predhodnem postopku opredeli glede razlage ali veljavnosti zakonodaje EU.
Ključne besede: tristranski posli, DDV, triangulacija, pridobitev, dobava, verižni posli, samoobdavčitev, ID številka, rekapitulacijsko poročilo, davčni vrtiljak, missing trader, goljufija, davčna zatajitev, Direktiva Sveta št. 77/388/EGS, Direktiva Sveta št. 2006/112/ES, načelo namembne države, načelo države porekla, Sodišče EU
Objavljeno: 21.09.2016; Ogledov: 1335; Prenosov: 130
.pdf Celotno besedilo (1,39 MB)

Iskanje izvedeno v 0.11 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici