Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Med pomembnimi mejniki v razvoju evropskega sistema DDV moramo vsekakor omeniti 1. januar 1992, ko so bile odpravljene davčne meje med državami članicami Evropske unije. Če se je do tega datuma dobava blaga v drugo državo članico Evropske unije štela kot izvoz blaga, ki so ga nadzorovali carinski organi, je s tem dnem odpravljen oziroma prepovedan nadaljnji sistematičen nadzor blaga, ki se dobavlja iz ene države v drugo. Carinski organi so izgubili svoje pristojnosti za nadzor tega dela trgovine na notranjem trgu; obstoječe nadzorne mehanizme so nadomestili novi, pristojnost pa se je prenesla na davčne organe. Del nalog, ki jih je do vstopa Slovenije v Evropsko unijo opravljala carina, je odpadel na davčne zavezance. Ob vstopu Slovenije v Evropsko unijo se je povečala tudi zunanjetrgovinska menjava. Zaradi povečanega poslovanja Slovenije z državami članicami Evropske unije so se začeli pojavljati tristranski posli in posledično tudi verižni posli med večimi udeleženci. Pravi tristranski posli potekajo med tremi udeleženci (pridobitelj, dobavitelj in prejemnik), ki so identificirani za davek na dodano vrednost v svoji državi Evropske unije. Blago poteka med udeleženci v verigi, in sicer od dobavitelja do prejemnika blaga. Pridobitelj nastopa med njima le kot neke vrste posrednik. Ti posli so z davčnega vidika v Zakonu o davku na dodano vrednost posebej urejeni. Problem nastopi pri nepravih tristranskih poslih in verižnih poslih, npr. ko je eden od udeležencev fizična oseba, ko nastopa udeleženec iz tretje države, ko so udeleženi več kot trije davčni zavezanci, itd… V okviru magistrske naloge bom analizirala osnovne značilnosti pravih tristranskih poslov, nepravih tristranskih poslov in verižne posle. Glede na to, da je pri pravih tristranskih poslih določen kraj obdavčitve in pogoji, na osnovi katerih kupec ne obračuna DDV od pridobitve blaga, je potrebno pri nepravih tristranskih poslih in verižnih poslih pred določitvijo kraja in časa nastanka davčne obveznosti ugotoviti, kje je dobavitelj prenesel lastništvo na blagu na pridobitelja in kje mu je izročil blago. Z davčnega vidika so ti posli zelo zahtevni, zato je v Šesti smernici določena posebna ureditev, ki želi te posle poenostaviti in jih obdavčit le enkrat.
Ključne besede: tristranski posli oziroma verižne transakcije, davčna obveznost, davek na dodano vrednost (DDV), obrnjeno davčno breme, identifikacijska številka za DDV, neplačujoči gospodarski subjekt, davčni vrtiljak, pridobitev blaga, dobava blaga, uvoz, izvoz, evropsko tržišče.
Objavljeno v DKUM: 16.09.2016; Ogledov: 2932; Prenosov: 374
Celotno besedilo (2,08 MB)

Opis: V diplomski nalogi je govora o obračunavanju DDV, o Zakonu o DDV in o Pravilniku o izvajanju zakona o DDV v Sloveniji in na Hrvaškem. Obravnavali smo le določen del DDV; torej posebne postopke obdavčevanja z DDV. Predstavili smo posebne ureditve obdavčevanja z DDV; le-te so posebne ureditve za male davčne zavezance, za kmete, za potovalne agencije in za investicijsko zlato in tristranske posle. Za male davčne zavezance in prav tako za kmetovalce, je tako v Sloveniji kot tudi na Hrvaškem pomemben določen mejni znesek, glede na katerega posameznik vstopa ali pa ne v sistem obračunavanja DDV. V Sloveniji znaša mejni znesek malih davčnih zavezancev 25.000 €, na Hrvaškem pa 85.000 HRK. Pri obeh državah se lahko mali davčni zavezanec odloči ali bo obračunaval DDV ali ne; razen, ko prestopi prej omenjen mejni znesek, vstopi v sistem obračunavanja DDV avtomatsko. Izjema pri malih davčnih zavezancih so kmetovalci, katerih mejni znesek v Sloveniji znaša 7.500 € katastrskega dohodka, na Hrvaškem pa znaša enako kot za male davčne zavezance, torej 85.000 HRK. V Sloveniji je posebnost obdavčevanja kmetovalca t.i. kmet pavšalist, ki si doda 4% na prodajno ceno svojega izdelka; na Hrvaškem pa lahko kmet vstopi v sistem pavšalnega obdavčevanja dohodka, če ne presega mejnega zneska obračunavanja DDV. Pri potovalnih agencijah je v Sloveniji pomembno, na kakšen način poslujejo in glede na le-tega ali so lahko vključene v posebno ureditev obdavčevanja ali pa le v splošno ureditev obdavčevanja z DDV. V Sloveniji so obravnavane pod posebno ureditvijo samo, kadar delujejo potovalne agencije v svojem imenu. DDV se tako obračunava samo od razlike v ceni. Na Hrvaškem ne poznajo posebnega postopka obdavčevanja potovalnih agencij, DDV obračunavajo po splošni ureditvi. Na Hrvaškem zasledimo tudi možnost pavšalnega obdavčevanja dohodka državljanov, ki dajejo turistom v najem sobe in stanovanja ter tistim, ki organizirajo na svojem zemljišču kampe za namestitev gostov. V tem sistemu pavšalnega obdavčevanja ostajajo samo državljani, ki izpolnjujejo določene pogoje. Za investicijsko zlato imamo v Sloveniji določeno posebno ureditev obdavčevanja z DDV, med tem ko Hrvaška z vidika DDV investicijskega zlata nima nikjer opredeljenega, razen tega, da se na promet zlatih palic, katerega opravlja Hrvaška narodna banka, ne obračunava DDV. V Sloveniji je investicijsko zlato lahko oproščeno plačila DDV. V bistvu Hrvaška ne obravnava posebnih postopkov obdavčevanja v Zakonu o DDV, razen malih davčnih zavezancev in prodaje rabljenih osebnih vozil, s čimer se posebej nismo ukvarjali, v Sloveniji pa to področje ureja poseben zakon. Drugi posebni postopki obdavčevanja z DDV so na Hrvaškem urejeni na splošno, natančneje pa so obrazloženi v določenih brošurah. V diplomi je govora tudi o tristranskih poslih, ki so zanimivi z vidika obravnave DDV. Kot smo že povedali poznamo prave in neprave tristranske posle, ki se med seboj razlikujejo glede na kraj obravnave oziroma obdavčevanja.
Ključne besede: značilnosti DDV v Sloveniji in na Hrvaškem, posebni postopki obdavčevanja v Sloveniji in na Hrvaškem, mali davčni zavezanci v Sloveniji in na Hrvaškem, kmetje v Sloveniji in na Hrvaškem, pavšalna stopnja in kmetje pavšalisti, potovalne agencije v Sloveniji in na Hrvaškem, investicijsko zlato v Sloveniji, tristranski posli.
Objavljeno v DKUM: 26.05.2010; Ogledov: 3783; Prenosov: 388
Celotno besedilo (401,36 KB)