| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 77
Na začetekNa prejšnjo stran12345678Na naslednjo stranNa konec
1.
Primerjava slovenskega in finskega učnega načrta z osredotočanjem na področju športa
Janja Kukovič, 2020, magistrsko delo

Opis: Namen magistrske naloge je podrobneje predstaviti slovenski učni načrt in učni načrt kraja Rovaniemi (Finska) za predmet šport. Osredotočili smo se na prvo in drugo obdobje, torej od prvega do vključno šestega razreda osnovne šole. Začetna ugotovitev je bila, da se učni načrt za predmet šport kraja Rovaniemi nahaja znotraj dokumenta, kjer najdemo tudi učne načrte ostalih predmetov, medtem ko je učni načrt za predmet šport v Sloveniji zapisan v ločenem dokumentu. Med učnima načrtoma smo našli nekaj podobnosti, prevladale pa so razlike. Oba učna načrta imata zapisane splošne cilje, dajeta poudarek na operativne cilje in didaktična priporočila. Razlike med zapisi v slovenskem in finskem učnem načrtu za predmet šport se pojavljajo predvsem pri standardih znanja (v slovenskem učnem načrtu za šport so podrobno zapisani za vsako triletje in tematski sklop posebej - tudi minimalni standardi, v finskem učnem načrtu za šport so zapisani le ob koncu 6. razreda - poudarka na minimalnih standardih znanja ni), teoretičnih vsebinah (v slovenskem učnem načrtu za šport zapisane pod vsakim tematskim sklopom, v finskem učnem načrtu za šport teoretičnih vsebin ne najdemo), priporočilih za motivacijo učencev (v slovenskem učnem načrtu za šport motivacija omenjena le v didaktičnih priporočilih, v finskem učnem načrtu za šport pa je poudarjena za vsako obdobje posebej), dodatnih vsebinah (v slovenskem učnem načrtu za šport se pojavljajo pod vsakim poglavjem, v finskem učnem načrtu za šport dodatnih vsebin ni zaslediti) in didaktičnih priporočilih (v slovenskem učnem načrtu za šport so le-ta podrobno zapisana pod vsakim tematskim sklopom, kot tudi medpredmetne povezave, v finskem učnem načrtu za šport pa so priporočila precej splošna, poudarka na medpredmetnem povezovanju ni).
Ključne besede: Slovenija, Rovaniemi, gibanje, kurikulum, triletje, športna vzgoja, avtonomija učiteljev.
Objavljeno: 15.09.2020; Ogledov: 205; Prenosov: 53
.pdf Celotno besedilo (6,30 MB)

2.
Kaj o ognju vedo in kako z njim ravnajo učenci drugega triletja
Doroteja Dvoršak, 2018, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo z naslovom Kaj o ognju vedo in kako z njim ravnajo učenci drugega triletja sestavljata 2 zaključeni celoti, ki se med seboj dopolnjujeta ter nadgrajujeta – teoretični in empirični del. Teoretični del sestavljajo naravoslovni, didaktični in geografski sklop. V naravoslovnem sklopu sta pojasnjena pojma ogenj in gorenje ter uporaba ognja in odnos do njega, opisan je pogled človekovega odnosa do ognja skozi zgodovino ter opredeljeni požari, njihove posledice in gašenje. Medtem sestavlja didaktični sklop analiza vseh učnih načrtov za pouk naravoslovja v osnovni šoli s stališča ognja, v geografskem sklopu pa sta opisani občini Trnovska vas in Ptuj, kjer stojita osnovni šoli, ki ju obiskujejo v raziskavo vključeni učenci. V empiričnem delu je opisana raziskava, katere namen je bil ugotoviti, kaj vedo učenci drugega triletja o ognju in požarih ter kako ravnajo v zvezi z njima. V raziskavo je bilo vključenih 186 učencev drugega triletja OŠ Mladika (n = 80) in OŠ Destrnik-Trnovska vas (n = 88), od tega 87 dečkov in 81 deklic četrtega (n = 54), petega (n = 80) in šestega (n = 34) razreda. Ugotovljeno je bilo, da vedo učenci petega razreda iz OŠ Destrnik-Trnovska vas o ognju več in z njim tudi najodgovorneje ravnajo ter da vključenost v gasilsko organizacijo ne vpliva na pravilnejše vedenje ali ravnanje z ognjem in požari.
Ključne besede: ogenj, osnovna šola, drugo triletje, znanje o ognju in požarih, ravnanje z ognjem in požari
Objavljeno: 03.12.2018; Ogledov: 393; Prenosov: 33
.pdf Celotno besedilo (2,08 MB)

3.
Naravoslovni postopki pri kemijskih vsebinah v drugem triletju osnovne šole
Julija Murko, 2018, magistrsko delo

Opis: Naravoslovni postopki so temelj začetnega naravoslovja. Med naravoslovne postopke uvrščamo tudi delo s podatki, ki zajema interpretiranje, risanje in branje grafov. Na razumevanje in branje grafov pogosto naletimo v vsakdanjem življenju, saj so grafi prisotni na veliko področjih življenja, od čisto osebnih do strokovnih oz. poklicnih. Branje in risanje prikazov oz. grafov pa ima tudi pri pouku naravoslovja pomembno vlogo. Mnogi domači in tuji strokovnjaki poudarjajo pomembnost aktivne vpeljave grafov v pouk naravoslovja. Takšen način dela pri pouku predlagajo tudi slovenski učni načrti. V magistrskem delu so prikazani rezultati raziskave med 134 učenci 5. in 6. razreda osnovne šole, kjer nas je zanimalo, kako učenci rišejo, berejo in razumejo grafe pri pouku naravoslovja v drugem triletju osnovne šole. Ugotovili smo, da je znanje učencev, vključenih v raziskavo, v povprečju slabo (73 % učencev na testu ni doseglo polovice možnih točk). Sicer pa učenci bolje berejo in napovedujejo grafe, slabše pa razumejo pojme: odvisna in neodvisna spremenljivka ter povezave med spremenljivkami. V magistrskem delu je podan primer aktivnega učenja grafov.
Ključne besede: naravoslovni postopki, grafi, 2. triletje osnovne šole, aktivno učenje grafov
Objavljeno: 24.08.2018; Ogledov: 571; Prenosov: 14
.pdf Celotno besedilo (2,54 MB)

4.
Vedenje in znanje otrok o onesnaževanju okolja v prvem triletju na območju občine Šentilj
Anja Šauperl, 2018, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo, ki nosi naslov Védenje in znanje otrok o onesnaževanju okolja v prvem triletju na območju občine Šentilj je sestavljeno iz teoretičnega in empiričnega dela. Teoretični del je razdeljen na: psihološki sklop, kjer je predstavljen otrok in njegove psihološke značilnosti; pedagoško-didaktični sklop, v katerem podrobneje predstavimo splošne cilje predmeta spoznavanje okolja in operativne cilje ter vsebine, vezane na temo odpadki v prvem triletju; geografski sklop, v katerem je predstavljena občina Šentilj, osnovna šola Rudolfa Maistra Šentilj in podružnica Ceršak; ekološki sklop, kjer pojasnjujemo pojem ekologija, onesnaževanje okolja in predstavimo pojem odpadki in ločevanje odpadkov. V empiričnem delu so predstavljeni rezultati, podrobnejša analiza in ugotovitve raziskave. V njej so sodelovali učenci prvega, drugega in tretjega razreda osnovne šole Rudolfa Maistra Šentilj in podružnice Ceršak. Z empirično raziskavo smo želeli izvedeti, kakšno je znanje učencev o odpadkih in kako z njimi ravnajo. Raziskava je pokazala, da učenci o ravnanju z odpadki veliko vedo. Prav tako v veliki meri vedo, kako z njimi ravnati.
Ključne besede: prvo triletje, spoznavanje okolja, onesnaževanje okolja, odpadki
Objavljeno: 24.04.2018; Ogledov: 626; Prenosov: 101
.pdf Celotno besedilo (1,74 MB)

5.
Odnos učiteljev do tehniških dni skozi študijo primera - izdelek iz papirja
Eva Janša, 2017, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo Odnos učiteljev do tehniških dni skozi študijo primera – Izdelek iz papirja, sestavljajo trije, med seboj povezani, deli – teoretični, empirični in praktični del. V teoretičnem delu so podrobneje opredeljeni dnevi dejavnosti, s poudarkom na tehniških dneh, in s stališča tehniških dni analiziran učni načrt za Spoznavanje okolja 2011. V empiričnem delu so predstavljeni izsledki empirične raziskave. Ugotovljeno je, da učitelji praktiki večinsko pojmujejo tehniške dni kot izdelovanje uporabnih izdelkov in da vsebine črpajo iz aktualnih vsebin, ki so učencem zanimive. V praktičnem delu je študija primera (Iz papirja izdelujemo uporabne predmete – držalo za pisala), ki izhaja iz sodobnih didaktičnih teorij. Ugotovljeno je, da morajo učitelji tehniške dneve skrbno načrtovati, če želijo, da so le-ti posledično učencem bolj zanimivi in da si ob praktičnem dnevu razvijajo različne spretnosti in sposobnosti.
Ključne besede: osnovna šola, dnevi dejavnosti, tehniški dnevi, prvo triletje, izdelek iz papirja
Objavljeno: 19.09.2017; Ogledov: 738; Prenosov: 135
.pdf Celotno besedilo (1,61 MB)

6.
Povezanost med prehranjenostjo in kakovostjo življenja otrok
Mojca Drofelnik, 2017, magistrsko delo

Opis: Namen raziskave je bil ugotoviti razlike med prehranjenostjo in kakovostjo življenja fantov ter deklet. V raziskavo je bilo vključenih 236 otrok iz severovzhodne Slovenije, starih od 9 do 11 let. Od tega je bilo 123 fantov in 113 deklet. Podatke smo pridobili v okviru projekta Sodobni trendi telesnega, gibalnega in osebnostnega razvoja OŠ mladine – socialni status in življenjski slog sta pomembna dejavnika otrokovega razvoja. Podatke smo pridobili s pomočjo vnaprej pripravljenih anketnih vprašalnikov. Za ugotavljanje kakovosti življenja otrok je bil uporabljen Kindlov vprašalnik Quality of Life Questionnaire for Children, prilagojen za uporabo v Sloveniji iz originalne nemško-angleške verzije. Za izračun indeksa telesne mase smo vsakemu otroku odmerili njegovo stojno višino, odčitali telesno težo in na podlagi izmerjenih podatkov izračunali vrednosti indeksa telesne mase po formuli: kg⁄m^2 . Zbrane podatke smo obdelali z računalniškim programom SPSS Statistic 21.0 v okolju Windows. Za ugotavljanje razlik v kakovosti življenja glede na status prehranjenosti je bila uporabljena analiza variance (ANOVA). Rezultati raziskave so pokazali, da obstajajo statistično značilne razlike v kakovosti življenja glede na status prehranjenosti za fante. Dekleta se v kakovosti življenja glede na status prehranjenosti statistično ne razlikujejo. Fantje z normalno telesno težo sicer poročajo o višji kakovosti življenja, vendar pa se skupina fantov z debelostjo postavlja na drugo mesto in šele nato skupina fantov s čezmerno telesno težo. Tako kot fantje o najvišji kakovosti življenja poročajo dekleta z normalno telesno težo. Ugotovitve kažejo, da sicer za skupino fantov ne moremo govoriti o statistično pomembnih razlikah v kakovosti življenja, vendar je mogoče opaziti, da najvišjo kakovost življenja vrednotijo otroci z normalno telesno težo. Tako je kljub temu mogoče sklepati, da ima status prehranjenosti pomembno vlogo pri kakovosti življenja otrok.
Ključne besede: debelost, podhranjenost, indeks telesne mase, kvaliteta življenja, drugo triletje.
Objavljeno: 19.09.2017; Ogledov: 630; Prenosov: 118
.pdf Celotno besedilo (1,35 MB)

7.
Kaj o prometni varnosti vedo in kako varno se vključujejo v promet učenci prvega triletja
Ines Bračko, 2017, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo Kaj o prometni varnosti vedo in kako varno se vključujejo v promet učenci prvega triletja je sestavljeno iz dveh zaokroženih celot, ki se med seboj dopolnjujeta in nadgrajujeta; teoretičnega in empiričnega dela. V teoretičnem delu je definiran trajnostni razvoj, promet (vrste prometa, otroci v prometu in preventivne akcije), podrobneje pa je opredeljena prometna vzgoja – pojasnjena je njena kroskurikularnost. V empiričnem delu je predstavljena empirična raziskava na vzorcu učencev prvega triletja (n=120) OŠ Kamnica, s katero je bilo ugotovljeno, da učenci poznajo prometno-varnostna pravila, vendar v vsakodnevni rutini ne ravnajo v skladu z njimi.
Ključne besede: trajnostni razvoj, promet, prometna vzgoja, I. triletje, prometna varnost.
Objavljeno: 28.07.2017; Ogledov: 458; Prenosov: 75
.pdf Celotno besedilo (1,20 MB)

8.
Vpliv socialnega položaja na športno dejavnost otrok v obdobju zgodnje adolescence
Anja Molnar, 2017, magistrsko delo

Opis: Namen raziskave je bilo ugotoviti, povezanost izobrazbe očeta s športno dejavnostjo otrok v obdobju zgodnje adolescence. V raziskavi je sodelovalo 344 otrok iz severovzhodne Slovenije, starih od 9 do 11 let. Od tega je bilo 154 deklic, starih 10,4 leta (SO = 0,914) in 190 dečkov, starih 10,35 leta (SO = 0,945) Podatki, so bili pridobljeni v okviru projekta z naslovom »SODOBNI TRENDI TELESNEGA, GIBALNEGA IN OSEBNOSTNEGA RAZVOJA SLOVENSKIH OSNOVNOŠOLCEV – SOCIALNI STATUS IN ŽIVLJENJSKI SLOG STA POMEMBNA DEJAVNIKA OTROKOVEGA RAZVOJA«. Podatki o socialnem položaju družine so bili pridobljeni s pomočjo »Vprašalnika o socialnem položaju družine«. Vprašalnik, uporabljen v okviru te raziskave, za meritve športne dejavnosti, je vprašalnik »Gibalna dejavnost mladih«, ki je bil uporabljen v številnih slovenskih študijah. Starši anketirancev so bili z anketo seznanjeni in so z njo soglašali. Na osnovi izobrazbe očeta, smo otroke razdelili v skupine, katerih očetje imajo nizko, srednjo in visoko izobrazbo. Za ugotavljanje povezanosti športne dejavnosti s socialnim položajem je bila uporabljena analiza variance (ANOVA) in izračun velikosti učinka (η2). Statistično značilnost smo ugotavljali na ravni tveganja 0,05 (p ≤ 0,05). Rezultati so pokazali, da izobrazba očeta statistično značilno vpliva na število minut na dan, ki jih dečki namenijo športni dejavnosti, ne pa tudi na športno dejavnost deklic. Dečki očetov s srednjo izobrazbo so na dan športno dejavni 92 minut, le 4 minute manj so športno dejavni dečki očetov z visoko izobrazbo. 60 minut na dan, pa športni dejavnosti namenijo dečki očetov z nizko izobrazbo. Pri deklicah so najbolj športno dejavne tiste, katerih očetje imajo visoko izobrazbo, te namenijo športni dejavnosti 64 minut. 11 minut manj športni dejavnosti na dan namenijo deklice iz skupine očetov s srednjo izobrazbo, 48 minut na dan pa so dejavne deklice iz skupine očetov z nizko izobrazbo.
Ključne besede: socialni status, gibalne dejavnosti, zgodnja adolescenca, drugo triletje, družbeni položaj, gibalne dejavnosti
Objavljeno: 04.04.2017; Ogledov: 796; Prenosov: 156
.pdf Celotno besedilo (951,61 KB)

9.
Obisk kmetije za učence prvega triletja osnovne šole Šmartno na Pohorju v kontekstu naravoslovnega dne
Anja Pečovnik, 2016, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo OBISK KMETIJE ZA UČENCE PRVEGA TRILETJA OSNOVNE ŠOLE ŠMARTNO NA POHORJU V KONTEKSTU NARAVOSLOVNEGA DNE je sestavljeno iz dveh samostojnih, a med seboj povezanih enot (teoretične in praktične). V teoretičnem delu uvodoma predstavljamo učni predmet Spoznavanje okolja in njegove splošne ter operativne cilje, v nadaljevanju pa iz Učnega načrta za spoznavanje okolja po razredih izpišemo operativne cilje in vsebine ter minimalne standarde znanja, vezane na temo kmetija. V drugem delu tega sklopa se osredotočimo na dneve dejavnosti. Posebno pozornost namenjamo predstavitvi izvajanja naravoslovnih dni. V praktičnem delu predstavljamo izletniško ekološko kmetijo Uranjek in Osnovno šolo Šmartno na Pohorju. Sledi učna priprava in potek ter analiza izvedbe naravoslovnega dne, ki smo ga izvedli v skladu s sodobnimi izobraževalnimi trendi.
Ključne besede: Prvo triletje, razredni pouk, spoznavanje okolja, naravoslovni dan, kmetija
Objavljeno: 24.10.2016; Ogledov: 1065; Prenosov: 123
.pdf Celotno besedilo (2,84 MB)

10.
Primerjava javne in montessori osnovne šole glede na učne načrte za angleški jezik v drugem triletju
Ana Furlan, 2016, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu je narejena primerjava učnega načrta montessori osnovne šole in javne osnovne šole za drugo triado za predmet angleščina. Primerjava je bila narejena na štirih področjih; opredelitev predmeta, splošni cilji, didaktična priporočila in minimalni standardi. Vsaka od primerjanih šol ima svoje pedagoške pristope, katerih cilj je vzgojiti samostojnega posameznika in ga pripeljati do znanja. Pri opredelitvi predmeta angleščina so odstopanja v številu ur angleščine v posameznih razredih ter vključitvi predmeta na predmetnik. Sicer pa na tem področju bistvenih razlik med šolama ni. Oba programa poudarjata angleščino kot pomemben predmet, saj gre za jezik, ki ga govorijo po celem svetu in je znanje angleščine, ne samo zaželeno pač pa tudi obvezno. Primerjava splošnih ciljev je pokazala razlike le v razporeditvi ciljev. Sicer pa razlik na tem področju med šolama ni. S primerjavo didaktičnih priporočil so bile ugotovljene najbistvenejše razlike. Razlike so posledica različnega koncepta šole in načina poučevanja, kjer se šola montessori strogo drži svoje filozofije, medtem ko je v javni osnovni šoli viden širši pristop. Primerjava minimalnih standardov pokazala nekaj razlik, ki se večinoma vezane na število ciljev in pa natančnost navodil učitelju. Ti so v učnem načrtu za javno osnovno šolo precej natančni. Minimalni standardi osnovne šole montessori so zelo splošni in kratko opisani. kar gre pripisati temu, da mora šola dosegati standarde in cilje, ki so določeni s strani države.
Ključne besede: Montessori osnovna šola, javna osnovna šola, učni načrt, drugo triletje, cilji, didaktična priporočila, minimalni standardi
Objavljeno: 20.09.2016; Ogledov: 857; Prenosov: 105
.pdf Celotno besedilo (1,03 MB)

Iskanje izvedeno v 0.31 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici