Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Delo opisuje razvoj sistema za ultrazvočno merjenje višine na principu triangulacije. Ideja izhaja iz realnega primera izravnave terena z rovokopačem. Kadar operater rovokopača dela izravnavo terena, ima običajno problem s pravilno višino in vodoravnostjo. Prav tako ima težave tudi pri zagotavljanju konstantnega padca oz. nagiba terena (kanalizacijsko omrežje). Težko je namreč vizualno oceniti naklon in želeno višino terena. Zato je bil naš cilj izdelati cenen, robusten in preprost merilni sistem, ki bo omogočal operaterju rovokopača izmeriti višino terena glede na določeno referenčno višino. Skozi magistrsko delo je bilo izvedeno načrtovanje in modeliranje filtrirno-ojačevalnega sistema. Veliko časa smo namenili preučevanju vpliva posameznih morebitnih napak na končno napako v izmerjeni višini. Celoten sistem je bil v prvi vrsti izdelan v obliki računalniških simulacij. Pri tem smo glede na simulacijske odzive preučevali primernost in uporabnost sistema ter morebitne težave. Po zadovoljivih simulacijskih odzivih smo se lotili izdelave realne aplikacije. V zaključni fazi dela so potekali praktični testi in meritve na realnem modelu.
Ključne besede: Ultrazvok, triangulacija, merjenje, filtriranje, ojačenje
Objavljeno v DKUM: 14.01.2019; Ogledov: 1470; Prenosov: 160
Celotno besedilo (8,52 MB)

Opis: Evropske države so kmalu po drugi svetovni vojni dojele, da medsebojno povezovanje predstavlja ključ do uspeha pri doseganju ciljev v globalnem gospodarstvu. Leta 1957 se je oblikovala EGS, ki je omogočila skupni trg in uresničevanje prostega pretoka blaga, delavcev, storitev in kapitala. Enotni evropski akt iz leta 1987 je pomenil zavezanost cilju uresničevanja enotnega in notranjega trga, s podpisom Maastrichtske pogodbe oz. Pogodbe o EU iz leta 1992, pa se je skupnost z vpeljavo novih oblik sodelovanja, poleg gospodarstva še na področju obrambe in pravosodja, preimenovala v EU. V času tega združevanja so se države članice prek harmonizacije pravnih sistemov, izpeljane s pomočjo direktiv in uredb, postopoma odpovedovale svoji davčni suverenosti, da se bi na ta način dosegla ureditev, ki ne bi izkrivljala konkurence in pospeševala prost pretok blaga in storitev. Leta 1993 je bil vzpostavljen enoten evropski trg, ki je predvideval prost pretok blaga, storitev, oseb in denarja. Od takrat naprej je tudi v veljavi t.i. prehodni sistem obdavčitve, ki je omogočil odpravo mejnih prehodov in mejne kontrole med državami članicami. Zaradi lažjega poslovanja poslovnih subjektov v takšnem sistemu, je bilo potrebno uvesti določene izjeme pri obdavčevanju oz. določene poenostavitve. Primer takšne poenostavitve prestavljajo tudi tristranski posli, ki so podvrsta verižnih poslov in jih delimo na prave in neprave. Z vidika davčne obravnave nepravi tristranski posli veljajo za najzahtevnejše, ker se razlikujejo od primera do primera. Za njih ne veljajo poenostavitve pri obračunu DDV, kot to velja za prave tristranske posle. Pri pravih tristranskih poslih sodelujejo trije davčni zavezanci, ki so identificirani za namene DDV in sicer vsak v svoji državi znotraj EU. Dobavitelj blaga iz ene države članice izda račun za dobavo blaga znotraj EU pridobitelju v drugi državi članici za blago, ki se neposredno odpošlje oziroma odpelje prejemniku blaga v tretjo državo članico. V kolikor so izpolnjeni ti pogoji potem lahko v teh primerih upoštevamo predvidene oprostitve pri plačilu DDV. Tristranski posel je povezan z nakupom in prodajo blaga, pri katerem je pomembna identifikacija za DDV znotraj EU, ne pa tudi sedež zavezanca znotraj EU. Prav tako je zelo pomembna fizična pot blaga in pot računov. Trenutni sistem obdavčitve dovoljuje goljufije v poslovanju v okviru tristranskih poslov. Davčna zakonodaja je zapletena in zato marsikomu nejasna, tako da je občasno tudi Sodišče EU zaprošeno, da se v predhodnem postopku opredeli glede razlage ali veljavnosti zakonodaje EU.
Ključne besede: tristranski posli, DDV, triangulacija, pridobitev, dobava, verižni posli, samoobdavčitev, ID številka, rekapitulacijsko poročilo, davčni vrtiljak, missing trader, goljufija, davčna zatajitev, Direktiva Sveta št. 77/388/EGS, Direktiva Sveta št. 2006/112/ES, načelo namembne države, načelo države porekla, Sodišče EU
Objavljeno v DKUM: 21.09.2016; Ogledov: 3401; Prenosov: 304
Celotno besedilo (1,39 MB)

Opis: Delaunayeva triangulacija je eden izmed najbolj uporabnih elementarnih algoritmov v računalniški geometriji. V tem diplomskem delu se ukvarjamo s spremembo Delaunayeve triangulacije pri premikanju že vstavljenih točk v realnem oziroma v doslednem času. V diplomskem delu predstavimo inkrementalni algoritem Delaunayeve triangulacije ter predlagano rešitev za pospešitev dinamičnega spreminjanja triangulacije s pomočjo štiriškega drevesa. Predlagano rešitev smo testirali na različnih množicah točk, štiriško drevo primerjali z naivno metodo in prikazali rezultate. Iz njih je razvidno, pri koliko točkah je še možno posodabljanje v realnem času ter učinkovitost štiriškega drevesa v primerjavi z naivno metodo.
Ključne besede: računalniška geometrija, realni čas, Delaunayeva triangulacija, štiriško drevo, sprememba Delaunayeve triangulacije
Objavljeno v DKUM: 27.08.2015; Ogledov: 1669; Prenosov: 210
Celotno besedilo (2,92 MB)

Opis: V zadnjem času smo učitelji v slovenskih osnovnih šolah priče nenehnim spremembam na področju učnih načrtov in »drugačnim – inovativnim« načinom dela ter poučevanja. Učni načrti so bili nazadnje posodobljeni leta 2011. Pri prenovi se ohranjajo splošni cilji in opredelitev predmeta. Veliko več je rezervnih ur, saj so nekatere vsebine skrajšane ali celo ukinjene. V ospredju so projektni pristop, individualizacija in diferenciacija pouka ter medpredmetno povezovanje. Rezervni čas je namenjen predvsem utrjevanju snovi. V novem UN pa se je pričelo razmišljati tudi o kompetencah. Tako so kompetence vključene v splošne in operativne cilje ter standarde znanja. Večina avtorjev ugotavlja, da je kompetenca kompleksno zgrajena iz več razsežnosti, torej gre za kompleksen pojem. Povzamemo lahko, da so kompetence spretnosti, sposobnosti, znanje in izkušnje posameznika za opravljanje nekih nalog ter vlog in so predvsem rezultat učenja. Posameznik jih pridobi v različnih življenjskih situacijah. Kompetence so kompleksni sistemi, ki vključujejo kognitivno, čustveno in motivacijsko področje. Čustveno področje zajema pripravljenost za delovanje in odnos do aktivnosti, predvsem, kako se lotiti aktivnosti, da bomo uspešni. Zato pa je potrebna tudi motivacija, da je posameznik svoje potenciale in znanje pripravljen uporabiti. Kompetence na določenem področju vključujejo posameznikove sposobnosti reševanja problemov, analitičnega, kritičnega in divergentnega mišljenja, spretnosti odločanja ter zadostno količino znanja, ki je vezano na določeno področje. Ena izmed delitev kompetenc je delitev po ravneh – na ključne in poklicne kompetence. Poklicne se delijo se na generične, poklicno specifične in organizacijsko specifične. V disertaciji se posvečamo predvsem problemu razvijanja in preverjanja spretnosti učencev v okviru generičnih kompetenc. Te spretnosti so: zbiranje informacij, analiza in organizacija informacij, interpretacija, sinteza zaključkov, učenje in reševanje problemov, prenos teorije v prakso, uporaba matematičnih idej in tehnik, prilagajanje novim situacijam, skrb za kakovost, sposobnost samostojnega in timskega dela, organiziranje in načrtovanje dela, verbalna in pisna komunikacija, medosebna interakcija ter varnost pri delu. V prvem delu predstavimo teoretična izhodišča. Izhajamo s področja generičnih kompetenc in kompetenčno zasnovanega kurikuluma. Podrobneje proučimo temeljne sestavine kompetence, znanje, spretnosti in stališča. Poudarek je predvsem na razvijanju spretnosti v okviru štirinajstih generičnih kompetenc. Spretnosti razdelimo v tri skupine, socialne (afektivne), komunikacijske in delovne (psihomotorične). Natančno jih opredelimo in v vsako skupino razvrstimo štirinajst spretnosti, ki so v okviru generičnih kompetenc. V nadaljevanju opišemo tradicionalne in sodobne metode poučevanja. Pri slednjih je poudarek na projektnem delu, ki vključuje problemski in raziskovalni pouk, eksperiment in (tehniško) analizo. Zelo pomembno je poudariti, da so spretnosti, ki jih mora učenec obvladati, razvrščene na nižji in višji taksonomski (»kompetenčni«) ravni, kar pri pouku omogoča diferenciacijo in individualizacijo. Omogoča pa tudi lažje spremljanje in preverjanje spretnosti. Zato v nadaljevanju proučimo taksonomije na vzgojno-izobraževalnem področju. Poskušamo najti kombinacijo taksonomij na vseh treh področjih, kognitivnem, afektivnem in psihomotoričnem, in jih združiti v kompetenčne taksonomske stopnje, kar nam omogoča razvijanje in preverjanje spretnosti učencev na nižji in višji taksonomski ravni. V zaključku teoretičnega dela povzamemo ključne spremembe Učnega načrta za tehniko in tehnologijo, naredimo kratek zgodovinski pregled in se osredotočimo na uvedbo devetletne osnovne šole. Posebno pozornost namenimo preverjanju in ocenjevanju znanja učencev, kjer lahko ponovno ugotovimo, da je največji poudarek na znanju, spretnosti pa so postavljene v ozadje. V drugem, empiričnem delu, predstavljamo ra
Ključne besede: kompetenčno zasnovani kurikulum, generične kompetence, spretnosti učencev, učne metode, didaktični pristopi, triangulacija
Objavljeno v DKUM: 18.07.2014; Ogledov: 2136; Prenosov: 428
Celotno besedilo (3,62 MB)

Opis: Pojem prevare je težko opredeljiv, saj je odvisen od tega, iz katerega zornega kota prevaro opazujemo. Po standardih jih delimo na poslovodske in zaposlenske. Motive za nastanek prevare smo predstavili s trikotnikom prevar, ki razlaga, da posamezniki zagrešijo prevaro, ko so prisotni trije dejavniki: pritisk, priložnost in racionalizacija. Glavno odgovornost za preprečevanje in odkrivanje prevar nosi poslovodstvo, ki mora skrbeti za usmeritve in postopke, ki pomagajo dosegati kolikor mogoče pravilno in uspešno poslovanje. Zunanji revizor opravlja revidiranje računovodskih izkazov in storitve sorodnih dejavnosti. Revizor ni in ne more biti odgovoren za preprečevanje in odkrivanje prevar, zato obstaja možnost, da prevare ne bodo odkrite. Zaradi tega mora pridobiti sprejemljivo zagotovilo, da je celota računovodskih izkazov brez pomembno napačnih navedb zaradi prevare. Da revizor zmanjša tveganje na sprejemljivo nizko raven, takšne revizijske dokaze pridobiva iz revizijskih postopkov. Številni gospodarski škandali so vplivali na revizijsko stroko. Razvit je bil nov koncept pridobivanja in vrednotenja revizijskih dokazov, t. i. triangulacija revizijskih dokazov, s katerim se izboljša kvaliteta same revizije. Revizijski dokazi se pri tej tehniki pridobivajo iz treh temeljnih virov: Entity Business States (EBS), Management Information Intermediaries (MII) in Management Business Representations (MBR). Z raziskavo smo ugotovili, da slovenski revizorji razumejo informacije, ki jih da posamezen revizijski dokaz, vendar zatajijo v primeru, ko je uporaba takšnih informacij najbolj bistvena.
Ključne besede: gospodarska prevara, trikotnik prevar, poslovodstvo, zunanji revizor, zunanje revidiranje, pomembno napačne navedbe zaradi prevare, revizijski dokazi, gospodarski škandali, triangulacija revizijskih dokazov, raziskava
Objavljeno v DKUM: 02.09.2013; Ogledov: 2852; Prenosov: 488
Celotno besedilo (1,11 MB)