| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 19
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
2.
3.
4.
5.
6.
Triangulacija velikih količin podatkov
Mitja Jug, 2009, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu preučimo več različnih algoritmov za triangulacijo velikih količin podatkov ter jih med seboj primerjamo po hitrosti in kvaliteti. Podrobneje se posvetimo pretočnemu algoritmu Žalika, pretočnemu algoritmu Isenburga s sodelavci in algoritmu MWT Kolingerove. Praktični del diplomskega dela predstavlja dopolnitev algoritmov s podporo različnim formatom vhodnih podatkov in s kodo za računanje raznih statističnih podatkov.
Ključne besede: triangulacija, velike količine podatkov, pretočni algoritem
Objavljeno: 02.02.2012; Ogledov: 1696; Prenosov: 100
.pdf Celotno besedilo (4,72 MB)

7.
8.
ALGORITMI TRIANGULACIJE S STRATEGIJO PREBIRANJA
Vid Domiter, 2009, doktorska disertacija

Opis: Osnovni cilj doktorske naloge je razviti lasten postopek omejene Delaunayeve triangulacije z metodo prebiranja, ki bo vsaj enako učinkovit kot do sedaj razviti postopki in pokazati, da je s prebiranjem možno rešiti tudi veliko težjo nalogo rekonstrukcije površja v 3D. V nalogi najprej definiramo klasično in omejeno Delaunayevo triangulacijo, opišemo obstoječe postopke, nato pa se osredotočimo na lasten postopek omejene Delaunayeve triangulacije. Podrobneje opišemo njegovo delovanje in razširitve, ki vodijo k učinkovitemu algoritmu omejene Delaunayeve triangulacije. Temelj algoritma je pomikanje napredujoče fronte s prebirno premico in razvoj hevristik, ki poskrbijo za uspešno vodenje napredujoče fronte in hkrati minimizirajo število menjav trikotnikov. Nato preidemo na problem rekonstrukcije površja, kjer podamo pregled sorodnih raziskav. Dva postopka podrobneje opišemo, temu pa sledi opis lastnega postopka rekonstrukcije površja s prebiranjem. Algoritem temelji na širitvi napredujočih front s pomikanjem prebirne ravnine in hevristikah za uspešno upravljanje s frontami. Na koncu analiziramo oba razvita algoritma in potrdimo zastavljeni hipotezi.
Ključne besede: algoritmi, računalniška geometrija, računalniška grafika, CAD, prebiranje, trikotniške mreže, triangulacija, rekonstrukcija površja
Objavljeno: 07.05.2009; Ogledov: 2966; Prenosov: 211
.pdf Celotno besedilo (4,57 MB)

9.
UČINKOVITA HEVRISTIKA ZA GRADNJO NAJMANJ UTEŽENE TRIANGULACIJE V PREKRIVNEM OMREŽJU
Gregor Pipan, 2010, doktorska disertacija

Opis: Disertacija obravnava problem gradnje najmanj utežene triangulacije v prekrivnem omrežju. Prekrivna omrežja uvrščamo v skupino omrežij po meri, ki predstavljajo smer raziskav in razvoja omrežij v zadnjih letih. Poglavitni značilnosti teh omrežij sta decentralizirano upravljanje in povečevanje odpornosti omrežja na napake. Osnovni cilji doktorske disertacije so zasnova K-drevesa in hevristike najmanj utežene triangulacije ter izvedba storitve iskanja virov v prekrivnem omrežju. Algoritem K-drevesa smo zasnovali tako, da minimiziramo njegov evklidski premer in skupno dolžino povezav. Tako drevo omogoča učinkovito iskanje virov v prekrivnem omrežju. Pri hevristiki najmanj utežene triangulacije smo se osredotočili na časovno učinkovitost algoritma, ki mora omogočati tudi sprotno gradnjo in izvedbo porazdeljenega algoritma. Izvedbo storitve iskanja virov smo zasnovali na prekrivnem omrežju. Le-to združuje podomrežje povezav drevesa in podomrežje povezav triangulacije. S tem smo združili prednosti triangulacije, odpornost na napake in učinkovito preiskovanje okolice z možnostjo iskanja oddaljenih virov preko povezav drevesa. Primer uporabe storitve iskanja virov so na primer senzorska omrežja, ki se v zadnjih letih hitro širijo zaradi množice cenenih, prostorsko lociranih senzorjev, sposobnih povezovanja v brezžična omrežja. Z izvedbo eksperimentov v simulacijskem okolju smo potrdili prej omenjene trditve. Rezultati eksperimentov tako potrjujejo, da ima K-drevo bistveno krajši evklidski premer kot najmanjše vpeto drevo ob sprejemljivi skupni dolžini povezav. Rezultati eksperimentov gradnje triangulacije primerjajo skupno dolžino povezav tu predlaganega algoritma z dobro poznanim algoritmom gradnje najmanj utežene triangulacije. Algoritma gradnje K-drevesa in hevristike triangulacije smo izvedli tudi v obliki porazdeljenega algoritma. Lastnosti algoritma smo preverili s pomočjo testov časa izvajanja algoritmov v simuliranem porazdeljenem okolju. Delo zaključimo z jedrnatim in kritičnim pregledom opravljenega dela in poskusimo ovrednotiti naš prispevek na raziskovalnem področju. Na koncu nakažemo še vedno odprte probleme, možne razširitve in dodatne izboljšave algoritmov.
Ključne besede: najmanj utežena triangulacija, porazdeljeno drevo, prekrivno omrežje, omrežje po meri, porazdeljeni algoritem
Objavljeno: 06.01.2011; Ogledov: 2139; Prenosov: 126
.pdf Celotno besedilo (2,05 MB)

10.
APROKSIMACIJA SREDNJE OSI ENOSTAVNIH MNOGOKOTNIKOV
Gregor Smogavec, 2009, diplomsko delo

Opis: Srednja os mnogokotnika je množica središč maksimalnih notranjih krožnic v mnogokotniku. Uporablja se kot nepogrešljiv del pri reševanju različnih problemov, kot so razpoznavanje znakov, GIS, zaznavanje trkov, obdelava in analiza slik. Po definiciji dobimo eksaktno rešitev srednje osi, če v mnogokotnik vstavljamo krožnice, ki se stikajo z mejami mnogokotnika na vsaj dveh mestih, in povežemo sosednja središča le teh. Omenjeni pristop pa za posledico, razen eksaktne rešitve, potegne za sabo veliko časovno zahtevnost. To je glavni razlog, zakaj ima ta pristop omejeno uporabnost pri zgoraj omenjenih nalogah, če potrebujemo rešitev v realnem času. V diplomski nalogi predlagamo nov algoritem, ki se bo uspešno kosal s tem problemom. Algoritem deluje v štirih korakih. Najprej se zgradi omejena Delaunayeva triangulacija nad mnogokotnikom. Nato iz triangulacije izločimo odvečne trikotnike. Preostalo triangulacijo popravimo z dodajanjem Steinerjevih točk in nazadnje povežemo središča sosednjih si trikotnikov, da dobimo aproksimacijo srednje osi mnogokotnika. Meritve kažejo, da dobimo z našim algoritmom aproksimacijo srednje osi zelo hitro, kar nam daje možnost, da uporabimo algoritem v realno časovnih aplikacijah, kot na primer v robotizaciji.
Ključne besede: algoritem, računalniška geometrija, srednja os, triangulacija, središča maksimalnih krožnic
Objavljeno: 06.01.2010; Ogledov: 1298; Prenosov: 92
.pdf Celotno besedilo (2,93 MB)

Iskanje izvedeno v 0.25 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici