| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 19
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
Pomen triažnih sistemov pri množičnih nesrečah v službi nujne medicinske pomoči
Sara Ferjuc, 2023, diplomsko delo

Opis: Množične nesreče so v porastu ne samo na globalni ravni ampak tudi na slovenskem področju. Predstavljajo visoko težavnostjo stopnjo, predvsem ekip nujne medicinske pomoči zaradi pomanjkanja resursov, delavcev in znanja. Tukaj nastopijo triažni sistemi, kateri so ne samo izjemnega pomena za preprečevanje večje števila žrtev in hitre obravnave poškodovancev. Namen zaključnega dela je ugotoviti pomen triažnih sistemov pri množičnih nesrečah in razlike med pristopi v primeru množične nesreče, glede na vzrok nastanka le-teh.
Ključne besede: množične nesreče, triaža, triažni sistemi, služba nujne medicinske pomoči
Objavljeno v DKUM: 15.05.2023; Ogledov: 480; Prenosov: 61
.pdf Celotno besedilo (1,27 MB)

2.
Vpliv covid-19 na določitev stopnje nujnosti pri nujni medicinski pomoči : magistrsko delo
Simon Bukovec, 2022, magistrsko delo

Opis: Decembra 2019 je bil na Kitajskem potrjen prvi primer novega koronavirusa (SARS-CoV-2), ki povzroči nalezljivo bolezen covid-19. Ta je kmalu povzročila svetovno pandemijo in prizadela mnoga področja človekovega delovanja, med drugim tudi zdravstvo in posledično paciente. Zaradi preobremenjenosti zdravstvenega sistema in njegove nepripravljenosti na večji izbruh nalezljivih bolezni, je bil ta prisiljen omejiti svoje delovanje nenujnih oddelkov. S tem so bile velikemu številu pacientov kršene pravice do varne, primerne in kakovostne zdravstvene obravnave kljub mednarodni in nacionalni ureditvi. Zaradi navedenega se je povečal tudi pritisk na urgentne centre oziroma centre nujne medicinske pomoči, kar pa je vplivalo tudi na triažo, s katero se določa stopnja nujnosti obravnave pacienta. Iz medijev je bilo mogoče zaslediti, da so nekateri zdravstveni zavodi zavračali obravnavo pacientov, ki niso predložili negativnega testa na covid-19. Hkrati je prišlo do konflikta etičnih pogledov med pravnimi pravili in njihovo izvedbo v praksi. Domača in mednarodna socialna pravna pravila temeljijo na deontološki teoriji, katere cilj in ideja je zagotovi vsem enako obravnavo in oskrbo. Ob tem so se v zdravstvenih zavodih srečevali s pomanjkanjem opreme in kadra ter bi bilo potrebno reševati situacijo skladno z utilitaristično teorijo, ki v ospredje postavlja reševanja največjega števila kakovostnih življenj. Priča pa smo bili tudi konfliktu individualnih in socialnih pravic, saj je bilo potrebno omejiti pravice posameznega pacienta, da je bilo mogoče ohraniti delujoče (javno) zdravstvo. Navedeni konflikti in situacije predstavljajo velik izziv tako za normodajalce kot tudi za zdravstveno osebje in nenazadnje tudi za paciente same.
Ključne besede: covid-19, triaža, pacientove pravice, nujna medicinska pomoč, pandemija, nalezljive bolezni
Objavljeno v DKUM: 08.07.2022; Ogledov: 641; Prenosov: 111
.pdf Celotno besedilo (1,03 MB)

3.
Zadovoljstvo medicinskih sester z izvajanjem triaže v odvisnosti z njihovo profesionalno usposobljenostjo
Urška Fekonja, 2021, magistrsko delo

Opis: Uvod: Triaža je kompleksen proces, ki sloni na sprejemanju odločitev v prid bolnika in njegovega zdravljenja. Profesionalna usposobljenost je v zdravstveni negi nujna za zagotavljanje bolnikove varnosti, zadovoljstva in kakovostne oskrbe. Neizogiben del zadovoljstva in psihološke trdnosti na delovnem mestu sta čustvena stabilnost in trdnost. Metode: V raziskavi smo uporabili metodologijo mešanih metod. Pridobivanje podatkov je potekalo s pojasnjevalnim načrtom raziskovanja. Instrument raziskovanja v kvantitativnem delu je bil anketni vprašalnik, v kvalitativnem delu pa delno strukturiran intervju. Za izvedbo opisne in sklepne statistične obdelave kvantitativnih podatkov raziskave smo uporabili program IBM SPSS Statistics 23.0. Za obdelavo kvalitativnih podatkov smo uporabili tematsko analizo besedila. Kvantitativni in kvalitativni rezultati so bili integrirani z uporabo procesa stebrne integracije. Rezultati: Izpostavili smo šest glavnih tem: sposobnosti in karakteristike, organizacija dela, varnost je ključna, oteževalne okoliščine, usposobljenost in samoevalvacija. Medicinske sestre z več kot tremi leti delovnih izkušenj v triaži so dosegle višje ocene v vseh domenah zadovoljstva (p < 0,05). Ugotovili smo zmerno pozitivno korelacijo med domenama zadovoljstva in profesionalne usposobljenosti (r = 0,211**; p < 0,01). Razprava in sklep: Na podlagi rezultatov študije smo ugotovili, da poklicna usposobljenost vpliva na zadovoljstvo pri delu. Zato bi bilo treba poskrbeti za uvedbo potrebnih sprememb v doseganju zadovoljstva in razvoja profesionalne usposobljenosti, obenem pa dati poudarek na že usposobljene in kompetentne triažne sestre, saj bodo le-te verjetneje ostale v instituciji dlje, če bodo zadovoljne na svojem delovnem položaju.
Ključne besede: triaža, medicinska sestra, urgenca, zadovoljstvo na delovnem mestu, profesionalna usposobljenost
Objavljeno v DKUM: 06.12.2021; Ogledov: 910; Prenosov: 179
.pdf Celotno besedilo (2,15 MB)

4.
Vloga triažne medicinske sestre pri obravnavi bolnika s sepso
Miha Zadravec, 2021, diplomsko delo

Opis: Kljub učinkovitim antibiotikom za zdravljenje okužb, ki so osnova razvoja sepse, incidenca sepse v zadnjih desetletjih narašča. Smrtnost pri bolnikih s sepso je odvisna od tega, ali dovolj zgodaj prepoznamo znake in simptome sepse ter zagotovimo zgodnje in ustrezno zdravljenje, ki se velikokrat začne v urgentnem centru. V procesu sprejema bolnika v urgentni center predstavlja triaža pomemben del v procesu nudenja nujne medicinske pomoči. Hitra razvrstitev v triažo in pravilna določitev bolnikove resnosti bolezni omogočita pravočasni začetek terapevtskih posegov in izboljšata izid zdravljenja. To je še posebej pomembno, ker sepsa morda ni jasno razvidna, ko bolnik prispe na urgenco. Potreba po dodatnem izobraževanju o sepsi je nujno potrebna. MTS je potrebno prilagajati glede na obravnavane paciente, njihove lastnosti in izkušnje zdravstvenih delavcev.
Ključne besede: sepsa, triaža, medicinska sestra, urgentni center
Objavljeno v DKUM: 04.06.2021; Ogledov: 1227; Prenosov: 108
.pdf Celotno besedilo (2,07 MB)

5.
Odgovornost medicinske sestre pri Manchesterskem sistemu triaže
Urška Urbas, 2019, magistrsko delo

Opis: Izhodišča in namen: V magistrski nalogi smo preučevali odgovornosti triažne medicinske sestre pri izvajanju Manchesterskega sistema triaže (MST). Namen raziskave je ugotoviti, ali triažne medicinske sestre prepoznajo, ter se zavedajo svojih odgovornosti ob uporabi MST. Prav tako nas je zanimalo, ali izkušnje in večletno delo v urgentnih ambulantnih prinaša večjo odgovornost. Zanimala nas je tudi aplikacija MTS v delovno okolje in zadovoljstvo z novim sistemom triažiranja in razvrščanja po MST. Raziskovalna metodologija in metode: Uporabljena je deskriptivna metoda pregleda in analize literature z iskanjem po bazah podatkov: Cobiss, Medline/PubMed in Google Books. Uporabili smo tudi kvalitativno metodo, ki smo jo izvedli s pomočjo intervjuja desetih medicinskih sester, ki delajo v triaži in ob svojem delu uporabljajo MST. Za obdelavo podatkov smo uporabili različne računalniške programe. Rezultati: S kvalitativno raziskavo smo na podlagi pridobljenih rezultatov in analize podatkov ugotovili in raziskali, da se odgovornosti ob uporabi Manchesterskega triažnega sistema medicinske sestre dobro zavedajo, in da je ta sistem triažiranja in razvrščanja uporaben in zadovoljiv. Večletno delo in izkušnje v urgentni ambulanti prinašajo večjo odgovornost. Diskusija in zaključek: Triažne medicinske sestre poznajo različne odgovornosti pri svojem delu. Veščine dobre komunikacije triažne medicinske sestre z pacienti, poznavanje norm in pravil ustanove je poglavitni del poklicnega delovanja. Dnevno se tudi srečujejo s primeri, ko se stanje pacienta v urgentni ambulanti poslabša, zato so potrebna kontinuirana izobraževanja in obnavljanja znanja, saj mora le-ta znati ob tem pravilno ukrepati. S tem zagotavljajo pacientom varno, kakovostno zdravstveno nego in oskrbo ob sprejemu v ambulanti nujne medicinske pomoči.
Ključne besede: komunikacija, triaža pacientov, triažna medicinska sestra medicinska sestra, kompetence, zakon o pacientovih pravicah
Objavljeno v DKUM: 25.10.2019; Ogledov: 1648; Prenosov: 578
.pdf Celotno besedilo (848,87 KB)

6.
Obravnava pacienta z akutnim koronarnim sindromom v urgentni dejavnosti
Urša Markež, 2019, diplomsko delo

Opis: Izhodišča: Akutni koronarni sindrom predstavlja velik izziv po celem svetu, saj predstavlja enega od vzrokov umiranja ljudi, njegovo diagnosticiranje pa je velikokrat zahtevno. Delimo ga na akutni miokardni infarkt z dvigom ST spojnice, akutni miokardni infarkt brez dviga ST spojnice, nestabilno angino pektoris in nenadni srčni zastoj. Metode: Pri pisanju teoretičnega dela smo uporabili deskriptivno metodo dela, prav tako pri izvedbi raziskave, kjer smo uporabili tudi kvantitativno metodologijo. V tem drugem delu smo opravili retrospektivno raziskavo, kjer smo pregledali ambulantne kartone pacientov, obravnavanih v izbrani urgentni ambulanti v zadnjih 5 letih. Rezultati: Zabeležili smo 678 pacientov, obravnavanih v urgentni ambulanti, več je bilo moških (58,6 %) in velika večina je bila starejših pacientov. Največ pacientov je z iskanjem pomoči odlašalo nekaj dni. Najpogostejša diagnoza je bil akutni miokardni infarkt brez dviga ST spojnice (26,1 %). Kot najpogostejša simptoma sta se pojavila bolečina v prsnem košu in težko dihanje. Večini pacientom ni bila dodeljena ustrezna triažna kategorija, temveč so bili uvrščeni v nižje kategorije. Večina pacientov je bila napotena v nadaljnjo bolnišnično obravnavo (97,3 %). Diskusija: Z raziskavo smo prikazali obravnavo pacienta z akutnim koronarnim sindromom v urgentni dejavnosti, s katero smo želeli zdravstvenim delavcem omogočiti celosten vpogled v obravnavo teh pacientov. Zaradi vse več pridruženih bolezni, prisotnih dejavnikov tveganja in posledičnega nastanka neznačilnih simptomov je pomembno, da se zdravstveni delavci nenehno izobražujejo, da bodo pacientom lahko nudili pravočasno in kakovostno obravnavo.
Ključne besede: akutni miokardni infarkt, nestabilna angina pektoris, srčni zastoj, zdravstvena oskrba, urgentna dejavnost, medicinska sestra, triaža
Objavljeno v DKUM: 01.10.2019; Ogledov: 1649; Prenosov: 377
.pdf Celotno besedilo (901,20 KB)

7.
Uporaba triažnega algoritma sieve med delavci v zdravstveni negi
Valerija Sikole, 2019, diplomsko delo

Opis: Izhodišče in namen: Pogostost množičnih nesreč v Sloveniji je majhna, vendar se v zadnjem času, zaradi prehitrega tempa življenja in posledične preobremenjenosti vseh nas, pojavnost le-teh z leti povečuje, zato je pomembno, da delavci v zdravstveni negi poznajo triažni algoritem, saj lahko na podlagi ustreznega poznavanja, v primeru pojava množične nesreče, ustrezno ukrepajo in rešijo življenja. Namen zaključnega dela je ugotoviti poznavanje uporabe triažnega algoritma med delavci v zdravstveni negi pred izobraževanjem, narediti kratko (5 minutno) izobraževanje in na koncu še enkrat preveriti njihovo pridobljeno znanje. Raziskovalna metodologija in metode: Empirični del zaključnega dela predstavlja raziskava, ki je bila opravljena v mesecu aprilu 2019. Podatki so bili zbrani s pomočjo anketnega vprašalnika. V anketo je bilo vključenih 51 delavcev zaposlenih v zdravstveni negi, ki smo jih izbrali naključno. Rezultate, ki smo jih pridobili, smo analizirali in obdelali s pomočjo računalniških programov: Microsoft Office Word, Microsoft Office Excel in IBM SPSS 25.0. Rezultati: S pomočjo izvedene raziskave smo ugotovili, da se skoraj polovica delavcev v zdravstveni negi, 25 (49 %), še nikoli ni udeležila izobraževanja o triaži, vendar je kljub temu njihovo skupno povprečno znanje o razvrščanju v ustrezne triažne kategorije pred izobraževanjem 55,6 %, po izobraževanju pa kar 79 %. Diskusija in zaključek: Poznavanje triažnega algoritma predstavlja velik pomen, zato bi bilo potrebno s pomočjo dodatnih izobraževanj delavcev v zdravstveni negi njihovo znanje o triaži ustrezno redno izpopolnjevati in obnavljati.
Ključne besede: Medicinska sestra, nujna medicinska pomoč, urgentna stanja, masovna nesreča, primarna triaža, sekundarna triaža
Objavljeno v DKUM: 16.09.2019; Ogledov: 1588; Prenosov: 292
.pdf Celotno besedilo (1,39 MB)

8.
Analiza obravnav bolnikov v pediatričnem Urgentnem centru Splošne bolnišnice Celje
Mateja Rehar Cokan, 2019, magistrsko delo

Opis: Izhodišča: Urgentni centri v Sloveniji so v novi razporeditvi že oblikovani, tako da bodo vsaj v popoldanskem in nočnem času sposobni oskrbeti nujne otroške primere, zato lahko Urgentni center Celje izpostavimo kot primer dobre prakse, saj je kot edini v Sloveniji z njegovim odprtjem poskrbel tudi za 24-urno neprekinjeno nujno medicinsko pomoč otrokom. Raziskovalna metodologija in metode: Po vnaprej načrtovanem vzorcu smo ugotavljali številčno strukturo bolnikov glede na čas prihoda, razlog za obisk Pediatričnega urgentnega centra, način prihoda v ambulanto pediatrične nujne medicinske pomoči ter končno obravnavo bolnikov in njihovo triažno kategorijo po Menchestreskem triažnem sistemu. Rezultati: Raziskava nam pove, da je bilo v mesecu aprilu 2018 77,6 % nenujnih in le 22,4 % nujnih obravnav. Od tega jih je bilo v modri triažni kategoriji 2,8 %, 74,8 % v zeleni, 17,0 % v rumeni, 4,8 v oranžni, in najmanj, 0,6 %, v rdeči triažni kategoriji. Največ bolnikov je bilo ambulantno obravnavanih (67,8 %), 22,2 % jih je bilo sprejetih na oddelek. Najpogosteje so prihajali zaradi težav, povezanih s povišano telesno temperaturo (27,7 %,), 17,2 % so jih pripeljali zaradi težav s prebavili, 14,2 % zaradi težav z dihanjem. Z napotnico je bilo obravnavanih 38,2 % bolnikov, večina jih je v ambulanto prišla brez napotnice (58,2 %), 3,6 % jih je bilo pripeljanih urgentno z reševalnim vozilom. Diskusija in zaključek: Pediatrični urgentni center je enovit dokaz, da je integracija otroka v sistem nujne medicinske pomoči nujna. Nedopustne so obravnave, kjer so oddelki, ki obravnavajo otroke, ki potrebujejo nujno medicinsko pomoč, dislocirani od ostalih urgentnih oddelkov v bolnišnici, saj je tam bistveno večja možnost preiskav na enem mestu s konzultacijo specialistov drugih strok.
Ključne besede: pediatrija, urgenca, pediatrična urgenca, obravnava bolnika, nujna medicinska pomoč, triaža, Manchesterski triažni sistem
Objavljeno v DKUM: 06.03.2019; Ogledov: 3913; Prenosov: 253
.pdf Celotno besedilo (1,44 MB)

9.
Vloga medicinske sestre pri manchesterskem triažnem sistemu v urgentni ambulanti
Petra Šafarič, 2017, magistrsko delo

Opis: Število pacientov v urgentnih ambulantah povsod po svetu narašča in pogosto presega zmogljivosti sprotne obravnave vseh pomoči potrebnih. Zato je bil vzpostavljen sistem »Triaža«, ki lahko med množico akutno prizadetih pacientov odkrije tiste, ki takoj potrebujejo zdravstveno oskrbo. Prvi triažni sistemi so temeljili predvsem na intuiciji ter niso omogočali zanesljivosti in ponovljivosti. V Sloveniji se s problemom sprejema in umestitvijo vloge medicinske sestre v urgentnih ambulantah aktivno ukvarjajo šele zadnja štiri leta.
Ključne besede: MTS, medicinska sestra, triaža, urgentna ambulanta
Objavljeno v DKUM: 01.03.2017; Ogledov: 1937; Prenosov: 498
.pdf Celotno besedilo (1,66 MB)

10.
Organizacija vojaške zdravstvene službe v Slovenski vojski : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija Varstvoslovje
Maja Dobovšek, 2016, diplomsko delo

Opis: Ustrezna organizacija in usposobljenost vojaške zdravstvene enote je bistvenega pomena za zagotavljanje zdravstvene oskrbe. Vojaško zdravstvo ima specifično in edinstveno strukturo, saj se zdravstvena oskrba v vojnih razmerah izvaja pod tež-kimi pogoji. Zdravstveno nego izvajajo usposobljeni zdravstveni delavci, ki delujejo v skladu s predpisi. Zdravstveni kader v Slovenski vojski je usposobljen za opravlja-nje svojega dela, istočasno pa upošteva standarde Nata. Zdravstveni delavci v Slo-venski vojski uporabljajo strokovni dokument Poklicne aktivnosti in kompetence zdravstvene nege in oskrbe v Slovenski vojski, v katerem so opisane poklicne kom-petence, ki so specifične za vojaško zdravstvo ter zagotavljajo ustrezno zdravstve-no nego in oskrbo v času izrednih in vojnih razmer. Zaradi posebnih okoliščin, ki so prisotne v času vojne, imajo določeni vojaški zdravstveni kadri posebne razšir-jene kompetence, ki jih uporabljajo le v vojnih in izrednih razmerah. V mirnodob-nih razmerah je zdravstveni kader Slovenske vojske usmerjen v primarni in sekun-darni nivo zdravstvene nege. Celotna zdravstvena oskrba v Slovenski vojski je skla-dno z doktrino Nata organizirana skozi štiri ravni, ki opredeljujejo smernice in usmeritve za zdravstveno nego enot ter predstavljajo zmožnost nivoja zdravstvene oskrbe, ki nam pove, kaj lahko nudi zdravstvena oskrba. Drugi nivo zdravstvene oskrbe predstavlja mobilna vojaška bolnišnica ROLE 2 LM MTF, ki zagotavlja pre-mostljivo zmogljivost. Vojaška zdravstvena enota Slovenske vojske je s svojim zna-njem, izkušnjami, organizacijo in načinom dela usposobljena, da uspešno zagotovi zdravstveno oskrbo na bojiščih in v izrednih razmerah.
Ključne besede: vojska, Slovenska vojska, zdravstvena služba, vojaška zdravstvena služba, zdravstvena oskrba, prva pomoč, triaža, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 21.11.2016; Ogledov: 2555; Prenosov: 229
.pdf Celotno besedilo (877,00 KB)

Iskanje izvedeno v 0.33 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici