SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 12
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
Vloga medicinske sestre pri triaži pacientov v splošni nujni medicinski pomoči
Cecilija Hlačer, 2009, diplomsko delo

Opis: V prvem delu smo predstavili organizacijo službe nujne medicinske pomoči (NMP) ter pravne osnove za organizacijo in izvajanje le-te. Ambulanta zagotavlja neprekinjeno zdravstveno dejavnost na nivoju osnovne zdravstvene službe v času, ko redne ambulante ne delajo, izjemoma pa tudi izven tega časa, če pacientov izbrani zdravnik ni dosegljiv, bolezen ali poškodba pa je takšna, da mora biti oskrbljena še isti dan. Triaža je ena pomembnejših in zahtevnejših nalog medicinske sestre v ambulanti NMP, saj je v večini primerov prav medicinska sestra tista, ki prva stopi v kontakt s pacientom. Predstavili smo nekaj najpogostejših nujnih zdravstvenih stanj, s katerimi se medicinske sestre srečujejo v ambulanti NMP. Raziskava je potekala na dva načina. V prvem delu raziskave, kjer nas je zanimal vzrok obiska ambulante NMP, smo podatke dobili iz zapisov v ambulantno knjigo. V drugem delu, ki je potekal v obliki ankete prehospitalnih enot (PHE) v Sloveniji, pa nas je zanimalo, kdo od zaposlenih opravlja triažo, kako pridobivajo dodatna znanja iz nujnih stanj in katere ukrepe bi izvajali pri življenjsko ogroženih pacientih. V prvem delu je raziskava pokazala, da so infekcije vodilni razlog obiska, sledijo poškodbe, patologija ostalih organskih sistemov je bistveno redkejša. V drugem delu raziskave smo ugotovili, da se zaposleni v zdravstveni negi redno izobražujejo in si želijo kontinuiranega izobraževanja, pri svojem delu pa večkrat prekoračijo kompetence. Pri anketi je sodelovalo 149 anketirancev iz devetih od enajstih PHE in iz treh od štirih C enot. Na koncu smo vse podatke analizirali s programom Microsoft Office Excel in prikazali z grafikoni.
Ključne besede: Ključne besede: triaža, medicinska sestra, nujna medicinska pomoč, nujna stanja.
Objavljeno: 27.03.2009; Ogledov: 5295; Prenosov: 1556
.pdf Celotno besedilo (6,55 MB)

2.
OSKRBA POLITRAVMATIZIRANCA - DIPLOMSKA NALOGA
Mateja Štuhec, 2009, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo obravnava celovito predbolnišnično oskrbo politravmatiziranca po 14-ih življenjskih aktivnostih V. Henderson in po procesu zdravstvene nege. Ker so poškodbe vodilni vzrok smrti pri mladih, najpogosteje zaradi prometnih nesreč, tem sledijo delovne in športne nezgode, je bilo ugotovljeno, da bi številne smrti in posledično invalidnost lahko preprečili z ustrezno predbolnišnično oskrbo. Hude poškodbe so stanja, katerih posledice so zelo odvisne od časa dokončne oskrbe, zato morajo biti v predbolnišničnem okolju vsi postopki in posegi gledani skozi pretečeni čas do sprejema v bolnišnico. V diplomski nalogi smo prikazali, da je hiter in sistematičen pregled najboljši način, da lahko prepoznamo vsa stanja, ki ogrožajo življenje poškodovanca in se pravilno odločimo kateri poseg in kdaj ga bomo izvedli. Da ima medicinska sestra na terenu zelo pomembno vlogo in odgovorno delo, da mora imeti veliko kakovostnega znanja in usposobljenosti, ter profesionalni pristop do poškodovanca, smo prikazali na primerih po 14 življenjskih aktivnostih V. Henderson in po procesu zdravstvene nege.
Ključne besede: politravma, triaža, celovita oskrba, imobilizacija, šok, medicinska sestra.
Objavljeno: 15.07.2009; Ogledov: 2419; Prenosov: 576
.pdf Celotno besedilo (1,08 MB)

3.
VLOGA REŠEVALCA OB MNOŽIČNIH NESREČAH
Andrej Črešnar, 2010, diplomsko delo

Opis: Diplomska naloga je sestavljena iz teoretičnega in raziskovalnega (empiričnega) dela. V teoretičnem delu je najprej predstavljena oprema reševalca, potrebna ob množičnih nesrečah. Oprema je razdeljena na tri dele: medicinska, tehnična in oprema reševalca oziroma zaščitna oprema. V nadaljevanju je predstavljeno ukrepanje ob množičnih nesrečah: triaža poškodovancev (SORT in START), organizacija transporta, potek komunikacije med ekipami in sodelovanje različnih intervencijskih ekip. Podatki, potrebni za empirični del diplomske naloge, so dobljeni s pomočjo ankete, ki so jo izpolnili reševalci, zaposleni na reševalnih enotah po vsej Sloveniji. Anketa je bila izvedena anonimno v mesecu septembru 2010, sodelovalo je 60 zdravstvenih reševalcev. Uporabljena je bila deskriptivna metoda, rezultati ankete pa so v diplomskem delu analizirani in interpretirani.
Ključne besede: množična nesreča, ukrepanje, transport, triaža, komunikacija
Objavljeno: 24.12.2010; Ogledov: 2726; Prenosov: 578
.pdf Celotno besedilo (1,39 MB)

4.
USPOSOBLJENOST TRIAŽIRANJA MED ZDRAVSTVENIMI DELAVCI
Marko Čuček, 2015, diplomsko delo

Opis: Izhodišča: V diplomski nalogi smo predstavili kaj triaža je in zakaj se uporablja. Poznamo več sistemov in vrst triaž, v Sloveniji se največ uporablja Manchestrski triažni sistem. Ugotoviti smo želeli kakšna je usposobljenost zdravstvenih delavcev za triažiranje v UKC Maribor. Metode: V empiričnem delu smo izvedli raziskavo o usposobljenosti zdravstvenih delavcev za triažiranje s pomočjo anketnega vprašalnika. Anketo je izpolnilo 50 zdravstvenih delavcev UKC Maribor v mesecu juliju in avgustu 2014. Anketni vprašalnik je vseboval 15 vprašanj. Rezultati: Ugotovili smo da anketirani zdravstveni delavci ne poznajo triažnega sistema, vendar bi vseeno ravnali pravilno, ko bi prišlo do dejanske situacije. Diskusija in zaključki: Glede na število nesreč, ki se dogajajo vsakodnevno, je triaža zato zelo pomembna. Zato bi jo morali obvladati vsi zdravstveni delavci, saj lahko pri pravilni presoji pride do zelo uspešnega reševanja in pomoč ekipi nujne medicinske pomoči ter s tem preprečitev večjega števila žrtev. Problem je, ker zdravstveni delavci nimajo dodatnih izobraževanj, ki bi jim doprinesle simulacijske treninge in jih poučile in usposobile za triažo.
Ključne besede: triaža, usposobljenost zdravstvenih delavcev, primarna triaža, sekundarna triaža, Manchestrski sistem triažiranja
Objavljeno: 01.09.2015; Ogledov: 1132; Prenosov: 252
.pdf Celotno besedilo (1,31 MB)

5.
UKREPANJE OB MNOŽIČNIH NESREČAH
Petra Javornik, 2012, diplomsko delo

Opis: Diplomska naloga je sestavljena iz teoretičnega in empiričnega (raziskovalnega) dela. V teoretičnem delu je najprej predstavljeno ukrepanje ob množičnih nesrečah in vrste množičnih nesreč. Poznamo več vrst množičnih nesreč: poplave, zemeljski plazovi, snežni plazovi, požari, nevarne snovi-terorizem, potresi ter nesreče v cestnem železniškem in letalskem prometu. V nadaljevanju je predstavljena organizacija služb nujne medicinske pomoči, glavni zdravnik, naloge reševalca-diplomirani zdravstvenik, primarna in sekundarna triaža poškodovancev, organiziranost prevozov, komunikacija med ekipami in sodelovanje z drugimi intervencijskimi službami, oprema, dokumentacija ter izobraževanja na temo množične nesreče. Predstavljena bo tudi vaja RDEČI ALARM, ki je potekala v organizaciji Reševalne službe in službe nujne medicinske pomoči Zdravstvenega doma Slovenska Bistrica. Podatki, potrebni za empirični del diplomske naloge, so dobljeni s pomočjo ankete, ki so jo izpolnili zdravstveni tehniki in diplomirani zdravstveniki v Slovenski Bistrici, Mariboru in Slovenskih Konjicah. Anketa je bila izvedena anonimno v mesecu oktobru 2012, sodelovalo je 60 zdravstvenih delavcev. Uporabljena je bila deskriptivna metoda, ankete pa so v diplomskem delu analizirane in interpretirane.
Ključne besede: množična nesreča, organizacija, primarna triaža, sekundarna triaža, prevoz, komunikacija
Objavljeno: 25.02.2013; Ogledov: 1482; Prenosov: 485
.pdf Celotno besedilo (1,60 MB)

6.
Vpliv uvedbe petstopenjskega triažnega sistema na sprejem bolnikov v službi nujne medicinske pomoči
Petra Lavrenčič Zafošnik, 2013, magistrsko delo

Opis: Števila bolnikov v ambulantah nujne medicinske pomoči (ANMP) ni možno v naprej načrtovati, zato lahko postanejo razpoložljivi resursi v določenem trenutku preobremenjeni in zaradi tega pride do velikega tveganja glede varnosti bolnikov. Opisali smo različne modele triaže bolnikov, njihovo zanesljivost in kvaliteto odnosa med triažno medicinsko sestro in bolnikom. Želeli smo ugotoviti, kakšno je trenutno stanje izvajanja triaže bolnikov v večjih slovenskih ANMP. Prav tako smo želeli ugotoviti, ali je Manchesterski sistem triaže (MST) zanesljiv triažni sistem, ki zagotavlja pravočasno obravnavo bolnikov v ANMP glede na nujnost njihovega zdravstvenega stanja. Zanimalo nas je tudi, če je triažna medicinska sestra vzpostavila kvaliteten odnos z bolniki, ki jih triažira. Raziskovalna metodologija: Od devetih strokovnih vodij večjih ANMP v Sloveniji smo pridobili podatke o triažiranju. Za ugotavljanje zanesljivosti modela MST smo uporabili 20 scenarijev nujnih stanj, ki smo jih razdelili 30 medicinskim sestram. Za uvrstitev v triažne kategorije so uporabljale modela MST in Avstralsko-azijski sistem triaže (AST) ter lokalne protokole. Iz dobljenih odgovov smo naredili matrice nejasnosti, usklajenost ocenjevalk pa smo vrednotili s kappa. Iz ANMP Maribor smo pridobili podatke o 300 bolnikih, obravnavanih v obdobju od decembra 2010 do februarja 2011. Na osnovi primerjave med dejanskimi časi čakanja do obravnane in teoretičnimi časi ob odsotnosti triaže smo ocenili tveganje brez MST in zagotavljanje pravočasne obravnave ob uporabi MST. Razlike med skupinama smo testirali z Mann-Whitney U-testom. Rezultati: V Sloveniji se izvaja triaža po uveljavljenih modelih le v eni tretjini v raziskavi zajetih ANMP. Vse medicinske sestre so z uporabo modela MST pravilno uvrstile bolnike iz scenarijev. Z uporabo modela MST pravočasna obravnava sicer ni zagotovljena, se pa skrajšajo čakalni časi in verjetnost pravočasne obravnave je večja. Odnos medicinskih sester do bolnikov v ANMP je bil ocenjen kot zelo dober. Odstopanja so bila edino pri možnostih soodločanja, možnostih razgovora o težavah med obravnavo in občutku varnosti bolnika med obravnavo. Sklep: Pri slehernem bolniku, ki obišče ANMP, je potrebno izvesti triažo. Ministrstvo za zdravje je leta 2010 izdalo sklep, ki obvezuje vse ANMP k izvajanju triaže. Pričeli smo z licenciranim izobraževanjem za triažne medicinske sestre s strani Zbornice zdravstvene in babiške nege ter Ministrstva za zdravje. Proces triaže je potrebno nadgraditi z informacijskim sistemom ter tako doseči poleg nadzora bolnikov v čakalnici tudi nadzor v prostorih ANMP. V proces triaže je potrebno vedno vključevati tudi elemente humanih medsebojnih odnosov in skrbi za bolnike.
Ključne besede: triaža, MST, zanesljivost triaže, klinično tveganje, human medsebojni odnos in skrb za bolnike, triažna medicinska sestra
Objavljeno: 25.02.2013; Ogledov: 2977; Prenosov: 1137
.pdf Celotno besedilo (15,19 MB)

7.
Vloga reševalca pri triaži
Boris Ladinek, 2013, diplomsko delo

Opis: Triaža je postopek, v katerem razvrstimo paciente glede na potrebo po začetku zdravstvene obravnave. Izvaja se v različnih okoljih in pod različnimi pogoji, gre pa za razvrščanje pacientov, glede na nujnost obravnave. Tako poznamo triažo ob množičnih nesrečah, naravnih katastrofah, na terenu in v institucijah v okviru bolnišničnih oddelkov in ambulant. Namen diplomskega dela je predstaviti vlogo medicinske sestre pri triaži pacientov v ambulanti nujne medicinske pomoči in na terenu ter z raziskavo ugotoviti značilnosti triaže v praksi. Uporabili smo kvantitativno metodologijo z deskriptivno metodo dela. Za raziskovalni instrument smo si izbrali anketni vprašalnik. V raziskavi je sodelovalo 40 reševalcev zaposlenih v Centru za nujno medicinsko pomoč in reševalne prevoze Zdravstvenega doma Dr. Adolfa Drolca Maribor. Rezultati raziskave so pokazali, da je stopnja prizadetosti pacienta najpogostejši faktor, ki vpliva na odločitev triažnega delavca glede prednostne obravnave pacienta. Triažo v ambulanti nujne medicinske pomoči najpogosteje opravlja diplomirana medicinska sestra/diplomiran zdravstvenik. Medtem, ko triažo pri množičnih nesrečah pa opravlja tisti, ki najprej pride na kraj dogodka. Vodja intervencije je po navadi zdravnik, medtem ko pa je izvajalec primarne triaže reševalec. V raziskavi smo ugotovili, da je Mariborska enota nujne medicinske pomoči zadovoljivo pripravljena na množične nesreče. Za dobro triažiranje potrebujejo reševalci obširno strokovno znanje, sposobnost opazovanja, ocenitve situacije in delovne izkušnje. V nujni medicinski pomoči ni pomembno samo znanje o nekem problemu, pač pa hiter in učinkovit prenos tega znanja v prakso
Ključne besede: triaža, reševalec, množična nesreča, ambulanta NMP
Objavljeno: 25.11.2013; Ogledov: 1379; Prenosov: 501
.pdf Celotno besedilo (1,35 MB)

8.
Triaža in sprejem pacientov v ambulanti nujne medicinske pomoči
Danijela Kutnjak, 2014, diplomsko delo

Opis: Triaža je postopek, s katerim določimo klinično prioriteto pacienta. Ocenimo prizadetost in ogroženost pacientovega stanja. Pomagamo si s triažnimi algoritmi, ki zajemajo vse simptome in znake, s katerimi se srečujemo v ambulanti nujne medicinske pomoči. Določimo pacientove vodilne simptome, ki nam potem omogočijo, da določimo ustrezen triažni algoritem. Informacije pridobivamo od pacienta, svojcev ali zakonitih zastopnikov, očividcev ali zdravstvenega osebja. Raziskavi smo naredili v Zdravstvenih domovih v Pomurju, ki so po svoji strukturi in številu zaposlenih manjši in tudi števila intervencij je bistveno manj kot po drugih večjih mestih in ustanovah, kjer se izvaja triaža.
Ključne besede: Triaža, ambulanta nujne medicinske pomoči, triažni sistem, medicinska sestra.
Objavljeno: 22.08.2014; Ogledov: 1913; Prenosov: 285
.pdf Celotno besedilo (1,02 MB)

9.
Določitev laktata ob postelji v urgentni ambulanti
Darinka Purg, Andrej Markota, Matej Bernhardt, 2014, strokovni članek

Opis: Laktat je produkt anaerobnega metabolizma, ki ga lahko uporabimo za odkrivanje ogroženih bolnikov. V tem primeru je pomembno hitro odkrivanje, zgodnje ustrezno zdravljenje in kontrola uspešnosti zdravljenja. Če želimo odločanje o poteku zdravljenja podpreti z izvidom laktata, mora biti zdravniku izvid na voljo v najkrajšem možnem času. Obposteljni analizatorji omogočajo hitro določitev laktata. V prispevku predstavljamo možno vlogo obposteljnih analizatorjev za laktat pri obravnavi kritično bolnih, načine določitve laktata in omejitve. Uporaba obposteljnih analizatorjev za laktat je predstavljena na primeru dveh bolnikov s sepso. V prvem primeru je šlo za 73-letno žensko, pri kateri je bil takoj določen obpostelji laktat. Pri bolnici se je razvil septični šok z večorgansko odpovedjo. Po 14 dneh zdravljenja je bila odpuščena v domačo oskrbo. V drugem primeru je šlo za 62-letnega moškega, pri katerem je bil povišan laktat ugotovljen po treh urah. Bolnik je po 5 mesecih zdravljenja v enoti intenzivne terapije umrl. V prispevku je na primeru dveh bolnikov prikazana morebitna vloga določanja laktata ob postelji pri obravnavi bolnika v urgentnih ambulantah
Ključne besede: obposteljna diagnostika, urgentna medicina, triaža, laktat, kritično bolni
Objavljeno: 30.12.2015; Ogledov: 491; Prenosov: 25
URL Povezava na celotno besedilo

10.
Organizacija vojaške zdravstvene službe v Slovenski vojski
Maja Dobovšek, 2016, diplomsko delo

Opis: Ustrezna organizacija in usposobljenost vojaške zdravstvene enote je bistvenega pomena za zagotavljanje zdravstvene oskrbe. Vojaško zdravstvo ima specifično in edinstveno strukturo, saj se zdravstvena oskrba v vojnih razmerah izvaja pod tež-kimi pogoji. Zdravstveno nego izvajajo usposobljeni zdravstveni delavci, ki delujejo v skladu s predpisi. Zdravstveni kader v Slovenski vojski je usposobljen za opravlja-nje svojega dela, istočasno pa upošteva standarde Nata. Zdravstveni delavci v Slo-venski vojski uporabljajo strokovni dokument Poklicne aktivnosti in kompetence zdravstvene nege in oskrbe v Slovenski vojski, v katerem so opisane poklicne kom-petence, ki so specifične za vojaško zdravstvo ter zagotavljajo ustrezno zdravstve-no nego in oskrbo v času izrednih in vojnih razmer. Zaradi posebnih okoliščin, ki so prisotne v času vojne, imajo določeni vojaški zdravstveni kadri posebne razšir-jene kompetence, ki jih uporabljajo le v vojnih in izrednih razmerah. V mirnodob-nih razmerah je zdravstveni kader Slovenske vojske usmerjen v primarni in sekun-darni nivo zdravstvene nege. Celotna zdravstvena oskrba v Slovenski vojski je skla-dno z doktrino Nata organizirana skozi štiri ravni, ki opredeljujejo smernice in usmeritve za zdravstveno nego enot ter predstavljajo zmožnost nivoja zdravstvene oskrbe, ki nam pove, kaj lahko nudi zdravstvena oskrba. Drugi nivo zdravstvene oskrbe predstavlja mobilna vojaška bolnišnica ROLE 2 LM MTF, ki zagotavlja pre-mostljivo zmogljivost. Vojaška zdravstvena enota Slovenske vojske je s svojim zna-njem, izkušnjami, organizacijo in načinom dela usposobljena, da uspešno zagotovi zdravstveno oskrbo na bojiščih in v izrednih razmerah.
Ključne besede: vojska, Slovenska vojska, zdravstvena služba, vojaška zdravstvena služba, zdravstvena oskrba, prva pomoč, triaža, diplomske naloge
Objavljeno: 21.11.2016; Ogledov: 889; Prenosov: 116
.pdf Celotno besedilo (877,00 KB)

Iskanje izvedeno v 0.28 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici