| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 6 / 6
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Podoba korporativnih znamk trgovinskih organizacij med študenti
Nuša Mencinger, 2023, diplomsko delo

Opis: Obravnavana tema diplomskega dela se nanaša na podobo korporativnih znamk trgovinskih organizacij med študenti. Podoba blagovne znamke je povezana s tem, kako potrošniki čutijo blagovno znamko in kako jo dojemajo. Pomembno pa je vedeti, da se tudi potrošniki, ki izdelkov oziroma storitev ne uporabljajo, povežejo in ustvarijo podobo o določenih organizacijah na enak način, zato je podoba bistvenega pomena na vseh področjih. V teoretičnem delu smo predstavili teoretična izhodišča, najprej glede korporativnih znamk. Preučili smo osnovno definicijo, pomen in vlogo ter upravljanje s korporativnimi znamkami. V drugem delu teoretičnega dela pa smo s pomočjo Aaker-jevega in Keller-jevega modela definirali podobo blagovne znamke. Empirični del je zajemal anketni vprašalnik glede podobe treh izbranih trgovinskih organizacij, in sicer Spar, Hofer in Mercator. Te organizacije so med najbolj prepoznavnimi trgovinskimi organizacijami na slovenskem trgu. Z analizo podob trgovinskih organizacij s pomočjo grafov in tabel, smo želeli ugotoviti ali je, ter kakšna je razlika med izbranimi organizacijami v razmerju z idealno trgovinsko organizacijo v očeh študentov.
Ključne besede: korporativna znamka, podoba blagovne znamke, trgovinske organizacije, študentska raziskava.
Objavljeno v DKUM: 07.04.2023; Ogledov: 582; Prenosov: 70
.pdf Celotno besedilo (2,72 MB)

2.
Zaznave korporativnega komuniciranja trgovinskih organizacij med študenti
Peter Filipič, 2022, diplomsko delo

Opis: Korporativno komuniciranje trgovinskih organizacij predstavlja trgovinske organizacije zunanjim in notranjim javnostim. Skozi korporativno komuniciranje se trgovinske organizacije trudijo predstaviti sebe v najboljši možni luči notranjim in zunanjim javnostim. Z združevanjem različnih elementov korporativnega komuniciranja, kot so korporativno oglaševanje, znamčenje delodajalca, odnosi z javnostmi trgovinske organizacije in vizualna podoba, poskušajo vplivati na percepcijo javnosti glede organizacije in si z njimi pomagati pri doseganju ciljev, ki si jih zastavijo. V diplomskem delu smo najprej s teoretično analizo korporativnega komuniciranja trgovinskih organizacij in nato še z analizo le tega med študenti analizirali korporativno komuniciranje trgovinskih organizacij Spar, Merkur in Intersport, ki so med najbolj prepoznavnimi trgovinskimi organizacijami na slovenskem trgu v svojih branžah. Z analizo zaznavanja korporativnega komuniciranja analiziranih trgovinskih organizacij med študenti smo prišli do zaključkov, ki lahko trgovinskim organizacijam pomagajo pri približevanju svojega korporativnega komuniciranja študentom.
Ključne besede: korporativno komuniciranje, trgovinske organizacije, korporativno oglaševanje, odnosi z javnostmi, korporativna trgovinska znamka
Objavljeno v DKUM: 24.10.2022; Ogledov: 471; Prenosov: 68
.pdf Celotno besedilo (3,06 MB)

3.
Primerjava zadovoljstva in zvestobe med odjemalci različnih trgovinskih organizacij
Monika Šmigoc, 2017, magistrsko delo

Opis: Trgovinske organizacije so v današnjem svetu nepogrešljive. Tako kot si mi ne znamo predstavljati nenakupovanja, tako si trgovinske organizacije ne prestavljajo poslovanja brez zadovoljnih odjemalcev, še bolje brez zvestih. Odjemalci so vedno bolj zahtevni, saj nam s pomočjo oglaševanja, pestre ponudbe in inovacij poskušajo približati nove izdelke. Ne smemo pa pozabiti na tiste najnujnejše, ki so pogoj za preživetje. In tako se začne boj med trgovinskimi organizaciji. Konkurenca je vedno močnejša, saj se že zraven obstoječih trgovin odpirajo vedno nove. Torej se odjemalcu pojavi vprašanje »Kam v trgovino?«. Pri tem upošteva svoje izkušnje, občutke in razne dejavnike. Tukaj v ospredje postavimo tudi odjemalčevo zadovoljstvo in zvestobo. V trgovinskih organizacijah se dnevno menja na stotine odjemalcev. Pa vendar, če si trgovinske organizacije želijo, da bi se odjemalci, ki so jih obiskali, vrnili, morajo v to vložiti veliko truda. Poslužujejo se raznih reklamnih akcij, oglaševanja, nudijo popuste, kupone, razpošiljajo reklamne letake, sledijo modnim in svetovnim trendom in še bi lahko naštevali. Vsi želijo ponuditi odjemalcu le najboljše za denar, ki ga je ta pripravljen vložiti. Na podlagi zanimanja, kako sta zadovoljstvo in zvestoba trgovinskim organizacijam povezani, kako močna je ta povezava in kakšna je razlika med odjemalci različnih trgovinskih organizacij, smo se odločili, da z našim magistrskim delom posežemo prav v to področje. Tako smo skozi celotno delo primerjali zvestobo in zadovoljstvo odjemalcev trgovinskih organizacij Mercator, Hofer, Lidl, Spar in Tuš. Izbrali smo organizacije, ki spadajo med prehrambne, so med seboj konkurenčne in imajo po Sloveniji največ prodajaln. Zaradi obsega dela smo v raziskavo vključili po 50 odjemalcev vsake naštete trgovinske organizacije, skupno torej 250 odjemalcev. Rezultati raziskave niso presenetljivi, kajti v vsej napisani študijski literaturi avtorji poudarjajo, da je veliko lažje zadovoljiti svoje odjemalce, kot si pridobiti njihovo zvestobo. Izsledki raziskave so pokazali, da se je večina odjemalcev opredelila za zadovoljne, glede svoje zvestobe pa so ostali neopredeljeni. Čeprav so rezultati pokazali, da anketirani odjemalci v večini nakupujejo v izbrani trgovinski organizaciji 2- do 3-krat tedensko, je razlog za njihov nakup vse prej kot zvestoba. Glavni razlog so kakovostni izdelki in ustrezen odnos zaposlenih, ki sta se izkazala kot dejavnika z največjim vplivom na njihovo zvestobo. Odjemalci so najbolj zadovoljni ravno s kakovostjo in raznolikostjo izdelkov. K raziskavi nas je pritegnilo zanimanje, katere trgovinske organizacije imajo več zvestih ali zadovoljnih odjemalcev. Naša predvidevanja glede zadovoljstva so se izkazala za pravilna, saj imata največ zadovoljnih odjemalcev trgovinski organizaciji Hofer in Lidl. Glede zvestobe smo sklepali napačno, saj ima presenetljivo največ zvestih odjemalcev trgovinska organizacija Tuš, za njo pa Lidl. Kadar govorimo o zvestobi trgovinskim organizacijam, najprej pomislimo na kartice zvestobe. V našem primeru jih ponujajo le trgovinske organizacije Mercator, Spar in Tuš. Vsi imamo v denarnicah kup teh kartic, ki jih nekaj zagotovo redko uporabimo. Postavimo si vprašanje, ali sploh vplivajo na odjemalca, ga spodbudijo k nakupu? Odgovor je preprost, »ne«. Ni bilo presenečenje, da ima kartico zvestobe 96 odstotkov odjemalcev in kot smo predvidevali, te nikakor ne vplivajo na nakup, kar je potrdilo 78 odstotkov imetnikov kartic zvestobe.
Ključne besede: zvestoba odjemalcev, zadovoljstvo odjemalcev, pričakovanja odjemalcev, trgovinske organizacije
Objavljeno v DKUM: 19.10.2017; Ogledov: 1160; Prenosov: 218
.pdf Celotno besedilo (1,90 MB)

4.
UVAJANJE ELEKTRONSKEGA POSLOVANJA V TRGOVINSKE ORGANIZACIJE
Aljaž Roženičnik, 2013, diplomsko delo

Opis: Elektronsko poslovanje ima v zadnjih letih velik pomen predvsem na področju spletnih trgovin, kjer lahko nakupujemo tako fizične kot digitalne dobrine. Danes so kupci zelo dobro informirani in je težje doseči njihovo zadovoljstvo zaradi velike konkurence med e-trgovinami. Poleg tega kupci zelo hitro menjujejo blagovne znamke. Zato morajo biti e-trgovine zelo inovativne, da pritegnejo kupce. Elektronsko poslovanje je v zadnjem obdobju izredno razširjeno v vseh razvitih državah EU in še zlasti v ZDA. Temu trendu se približujemo tudi v manj razvitih državah EU, kot je Slovenija in druge , zlasti vzhodno evropske države članice EU. Osnovni cilj diplomske naloge je bil predstaviti osnove e-poslovanja, varnostno komponento e-poslovanja, potrebno infrastrukturo za e poslovanje, poslovne procese e-poslovanja, uvajanje e-poslovanja v trgovinske organizacije in predstaviti področja uporabe e-poslovanja. Vse to z namenom, dati razumljive in praktične informacije o elektronskem poslovanju in moderni ter perspektivni spletni trgovini, ki je tako za prodajalce kot kupce oz. potrošnike cenejša, učinkovitejša, hitrejša in zato tudi vse bolj razširjena v vsakdanji praksi.
Ključne besede: Internet Elektronsko poslovanje Elektronska trgovina Uvajanje elektronskega poslovanja v trgovinske organizacije Koristi in prednosti uvedbe elektronskega poslovanja Tržne komunikacije
Objavljeno v DKUM: 02.04.2014; Ogledov: 1357; Prenosov: 118
.pdf Celotno besedilo (820,69 KB)

5.
6.
Iskanje izvedeno v 2.08 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici