1. Obravnava žrtev trgovine z ljudmi v Sloveniji : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa VarstvoslovjeAna Tiegl, 2024, diplomsko delo Opis: Žrtve trgovine z ljudmi pogosto prihajajo iz revnih držav z visoko stopnjo kriminalitete in korupcije, kjer izobraževanje in družinska podpora nista v ospredju in kjer je prisotna zgodovina zlorab. Identifikacija žrtev je otežena zaradi narave kaznivega dejanja, saj žrtve pogosto nezakonito pripeljejo v tujino, zato ne poznajo svojih pravic, jezika in zakonodaje. Slovenija je predvsem tranzitna in ciljna država za žrtve, ki prihajajo iz različnih držav, redkeje pa je država izvora. Trgovina z ljudmi je osnovana na treh elementih: dejanje, sredstva in namen izkoriščanja. Večina žrtev je rekrutirana na podlagi obljub o boljšem življenju, pri čemer so ranljive zaradi brezposelnosti, revščine, neozaveščenosti, pomanjkanja izobrazbe in spolne diskriminacije. Pravilna identifikacija žrtev je ključna za zaščito, varnost in poznejšo rehabilitacijo. V Sloveniji obravnava žrtev trgovine z ljudmi temelji na pristopu, osredotočenem na preživele, in sicer z vključevanjem celostnega pristopa k zdravljenju, vodenja primerov, podpore in svetovanja. Identifikacijo osebe kot žrtve trgovine z ljudmi opravi policija v sodelovanju z nevladnima organizacijama Slovenska karitas in Društvo Ključ. Kljub prizadevanjem je obravnava žrtev trgovine z ljudmi v Sloveniji pomanjkljiva, in sicer zaradi pomanjkanja financiranja, neustreznega prilagajanja programov specifičnim travmam žrtev in pomanjkljive zdravstvene obravnave – zlasti za osebe, ki se spopadajo z odvisnostjo. Predlogi za izboljšanje vključujejo podaljšanje obdobja krizne namestitve, širše izobraževanje sodnih delavcev in prilagoditev programov za nove vrste žrtev ter širšo pomoč, vključno s podporo žrtvini družini in izvornim državam.
Ključne besede: trgovina z ljudmi, žrtve, programi pomoči, Slovenija, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 26.09.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 44
 Celotno besedilo (690,24 KB) |
2. Razumevanje trgovine z ljudmi z namenom delovnega izkoriščanja in prisilnega dela v državah Evropske unije : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa VarstvoslovjeVeronika Saje, 2024, diplomsko delo Opis: Trgovina z ljudmi je pogosta oblika kaznivega dejanja v sodobnem svetu. V preteklosti je obstajalo trgovanje s sužnji, danes pa so poznane bolj prikrite poti kupčevanja. Glavne pojavne oblike trgovine z ljudi so lahko povzete v sledeče sklope: spolno izkoriščanje, prisilno delo in delovno izkoriščanje, beračenje, služabništvo, prisilne poroke ter trgovanje s človeškimi tkivi, z organi ali s krvjo. Prisilno delo ali delovno izkoriščanje postaja vse bolj pogosta pojavna oblika trgovine z ljudmi, takoj za spolnim izkoriščanjem. Na mednarodnem nivoju je trgovina z ljudmi opredeljena z akti, kot sta Konvencija Mednarodne organizacije dela, št. 29 in eden od treh Palermo protokolov. Na nivoju Evropske unije velja Direktiva 2024/1712, vendar med državami članicami ni sprejeta enotna definicija. Enako velja za prisilno delo oziroma delovno izkoriščanje, saj so v vsaki od držav standardi za to kaznivo dejanje v kazenskih pravnih aktih postavljeni različno. Prisilno delo/delovno izkoriščanje je omenjeno pri vseh državah, vendar so uporabljene različne besedne zveze. To vodi v razlike v pregonu storilcev in identifikaciji žrtev. Države z bolj širšo in splošno definicijo (»delovno izkoriščanje« ali »delo v nasprotju s človeškim dostojanstvom«) so v tem boljše kot države z ozkim in specifičnim pomenom prisilnega dela (»prisilno delo« in »ali druge oblike izkoriščanja«).
Ključne besede: trgovina z ljudmi, prisilno delo, delovno izkoriščanje, pravne definicije, Evropska unija, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 24.09.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 13
Celotno besedilo (1,35 MB) |
3. Spolno izkoriščanje kot oblika trgovine z ljudmi v Jugovzhodni Evropi : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko deloTeja Šercer, 2024, diplomsko delo Opis: Trgovina z ljudmi je oblika sodobnega suženjstva, pri katerem posamezniki uporabijo različne vrste goljufije z namenom prisile osebe v delo in izvrševanje spolnih uslug. Trgovina z ljudmi ima več različnih oblik, osebe pa so lahko izkoriščene na različne načine. Najbolj poznana oblika je spolno izkoriščanje. Spolno izkoriščanje je definirano kot zloraba moči, zaupanja ter ranljivega položaja žrtve. Države, ki sestavljajo Jugovzhodno Evropo, priznavajo trgovino z ljudmi kot kaznivo dejanje v svojih zakonodajah, te pa so skladne s Protokolom Združenih narodov. Regijo Jugovzhodne Evrope sestavljajo Albanija, Bosna in Hercegovina, Bolgarija, Hrvaška, Grčija, Kosovo, Severna Makedonija, Črna Gora, Romunija, Srbija in Slovenija. Analiza iz leta 2022 je pokazala, da je prevladujoča oblika trgovine z ljudmi v državah Jugovzhodne Evrope spolno izkoriščanje. Za preučevanje problema smo se osredotočili na pregled strokovne literature, kjer smo pregledali uradne dokumente, ki so nam omogočili podrobnejši vpogled v zakonske akte in ukrepe, ki jih imajo države Jugovzhodne Evrope za boj proti trgovini z ljudmi in spolnemu izkoriščanju. Za boljši vpogled o številu žrtev trgovine z ljudmi in spolnega izkoriščanja smo naredili pregled statističnih baz. Tudi naša raziskava je pokazala, da je spolno izkoriščanje prevladujoča oblika trgovine z ljudmi v država Jugovzhodne Evrope. Najbolj ranljive skupine za spolno izkoriščanje so ženske in otroci. Albanija in Grčija sta zabeležili večje število žrtev trgovine z ljudmi, kar lahko povežemo z dejstvom, da imata omenjeni državi premalo razvitih členov v Kazenskem zakoniku. Države Jugovzhodne Evrope še zmeraj bijejo boj proti trgovini z ljudmi in imajo še zmeraj veliko prostora za izboljšanje in napredek pri boju z omenjeno problematiko. Nekatere države so uspešnejše kakor druge, kar se kaže v številu žrtev. V državah, kjer se število žrtev vsako leto veča oz. ostaja isto, bi bilo smiselno izvesti še nadaljnje raziskave, da se določi konkreten razlog in predlaga izboljšave. Države, ki imajo slab oz. pomanjkljiv kazenski zakonik in člene, ki opredeljujejo trgovino z ljudmi in spolno izkoriščanje, bi morale te nadgraditi in poostriti. Prav tako bi bilo smiselno zakonodajo nekaterih držav urediti tako, da bo ščitila žrtve in da jim bo tudi nudila možnosti za rehabilitacijo.
Ključne besede: trgovina z ljudmi, spolno izkoriščanje, Jugovzhodna Evropa, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 20.09.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 14
Celotno besedilo (1,38 MB) |
4. |
5. Nezakonite posvojitve kot oblika trgovine z ljudmi : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko deloTeja Lampe, 2022, diplomsko delo Opis: Bodoči posvojitelji se iz različnih razlogov odločajo za posvojitev otrok, bodisi iz domače države, bodisi iz tujine. Tako posvojitelji kot posvojenci morajo izpolnjevati določene kriterije, da se postopek posvojitve izvede in tudi zaključi na zakonit način. Kadar govorimo o posvojitvah kot obliki trgovine z ljudmi, bi lahko postopek posvojitve razdelili na tri dele: začetek, proces in zaključek posvojitve. Največ kaznivih dejanj, ki nakazujejo na nezakonite posvojitve se običajno izvede v začetku – ugrabitev otroka, njihov odkup, zavajanje ali med samim postopkom - ponarejanje uradnih dokumentov, prirejanje informacij in podobno. Trgovina z ljudmi običajno vključuje tri elemente, in sicer novačenje, prevoz in izkoriščanje. Če izhajamo iz omenjenih elementov pri nezakonitih posvojitvah ne moremo govoriti o tipični obliki trgovine z ljudmi, saj je praviloma namen posvojitve dobrobit otroka oziroma posvojencu najti najbolj primerne starše in ne njihovo izkoriščanje.
Ključne besede: diplomske naloge, posvojitev, nezakonite posvojitve, trgovina z ljudmi
Objavljeno v DKUM: 06.09.2022; Ogledov: 883; Prenosov: 111
Celotno besedilo (756,82 KB) |
6. Trgovina z ljudmi kot oblika organizirane kriminalitete v Bosni in Hercegovini : magistrsko deloEmina Šuško, 2022, magistrsko delo Opis: Vsako leto na tisoče moških, žensk in otrok pride v roke trgovcev, tako v svojih državah kot v tujini. Trgovina z ljudmi je ena od najhujših oblik kršitev človekovih pravic. Številni dejavniki in spremenljivke naredijo posameznika ranljivega za trgovino z ljudmi in pogosto gre za kombinacijo dejavnikov, ki skupaj ustvarjajo tveganje za trgovino z ljudmi.
Očitno dejstvo je, da problema trgovine z ljudmi ni lahko raziskati. Ključni vzroki za to težavo so pomanjkanje natančnih, merljivih in zanesljivih informacij o resničnem obsegu tega problema, manifestacijah določenih oblik trgovine z ljudmi, pa tudi njenih resničnih vzrokih.
Organizirani kriminal je nedvomno mednarodno globalno vprašanje. Problem ni povezan samo z Zahodnim Balkanom, ampak ima na Balkanu ta problem posebno težo in bi lahko ogrozil stabilnost v regiji, lahko rečem tudi integracijo regije. Organizirani kriminal na Zahodnem Balkanu še naprej ogroža evropsko varnost, saj so balkanske države postale eno glavnih območij za vstop kriminalnih struktur v EU.
Trgovina z ljudmi še naprej zavzema pomembno mesto v kriminalni praksi v Bosni in Hercegovini, k celotni situaciji pa prispevajo politično nestabilne in gospodarsko težke razmere v državi ter blaga kazenska politika sodišč.
Trenutni trendi kažejo, da je vse več državljanov BiH žrtev trgovine z ljudmi tako znotraj kot zunaj Bosne in Hercegovine. Ne glede na to, ali so tujci ali domači državljani, si vse žrtve zaslužijo popolno pozornost, storitev in psihološko zdravljenje. Poleg tega je treba obravnavati ustrezno socialno in gospodarsko reintegracijo domačih žrtev, da bodo lahko našle svoje mesto v družbi in skupnosti na način, ki jim bo omogočal, da se preživljajo in s tem preprečili ponovno trgovino. Izvedene raziskave naj bi prispevale k izboljšanju sistema zbiranja podatkov v Bosni in Hercegovini ter krepitvi obstoječega strokovnega znanja pri pripravi, oblikovanju, izvajanju raziskav in usposabljanja. Prispevati mora k obveščanju ustreznih udeležencev, predvsem širše in strokovne javnosti o rezultatih, sklepih in priporočilih, ki izhajajo iz raziskave.
Ključne besede: trgovina z ljudmi, balkanska pot, magistrska dela
Objavljeno v DKUM: 04.05.2022; Ogledov: 980; Prenosov: 103
Celotno besedilo (1,40 MB) |
7. Trgovina z ljudmi in tihotapljenje migrantov v Evropi : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa VarstvoslovjeKatja Sušnik, 2022, diplomsko delo Opis: Trgovina z ljudmi in tihotapljene migrantov sta kriminalni dejavnosti s katerima se soočajo vse države po svetu. Za učinkovit boj proti tovrstnim kriminalnim dejavnostim je zato pomembno sodelovanje izvornih, tranzitnih in držav destinacije. Trgovina z ljudmi se sicer lahko dogaja znotraj ene države, tihotapljenje pa vedno zajema prečkanje državnih mej.
Migracije v Evropo so imele velik porast leta 2015 v času begunske krize. Posledično se je povečalo tudi število tihotapljenih migrantov. Evropska unija je za preprečevanje tihotapljenja migrantov ustvarila različne ukrepe, načrte in organizacije, ki delujejo na tem področju. Tihotapci za svoje storitve, kot so transport do željene države in zagotavljanje ponarejenih dokumentov, zahtevajo visoke vsote denarja, ki so jih migranti pripravljeni plačati zaradi želje po boljšem življenju. Za to so pripravljeni tvegati tudi svoje življenje, saj so pogosto tihotapljeni v nevarnih pogojih. Pogosto so tihotapljeni natrpani v kombijih, kjer ni dovolj zraka ali pa prečkajo Sredozemsko morje vse od Severne Afrike do Italije na napihljivih čolnih, zato je na tej poti število smrtnih žrtev najvišje zaradi pogostih utopitev. Tihotapljenje migrantov v Evropo namreč poteka po različnih poteh, med tri glavne migracijske poti sodijo srednja, zahodna in vzhodna sredozemska pot. Tekom vseh poti so migranti pogosto deležni nasilja in so lahke tarče trgovine z ljudmi. Pomembno je, da se poleg kazenskega pregona tihotapcev zagotavlja varnost in zaščito migrantom.
Ključne besede: diplomske naloge, tihotapljenje migrantov, nezakonite migracije, trgovina z ljudmi, Evropa
Objavljeno v DKUM: 25.02.2022; Ogledov: 1277; Prenosov: 199
Celotno besedilo (728,52 KB) |
8. Trgovina z ljudmi ter vloga vladnih in nevladnih organizacij v Republiki Sloveniji : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa VarstvoslovjeEva Rom, 2021, diplomsko delo Opis: V današnjem času trgovina z ljudmi predstavlja eno izmed najbolj razširjenih in dobičkonosnih vrst kriminalne dejavnosti. Gre za hudo kršitev temeljnih človekovih pravic in marsikdo izmed nas se ne zaveda kako blizu našega vsakdanjega življenja je lahko tovrstni kriminal vpeljan. Žrtev trgovanja lahko postane prav vsak, tako ženske in otroci kot tudi moški. Dejavnost poganjata mamljiva ponudba in še večje povpraševanje po le-tej, s čimer ima kaznivo dejanje možnost za visok dobiček z zelo majhnim tveganjem.
Lahko bi rekli, da ima trgovina z ljudmi še dan danes podobnosti s suženjstvom, ki naj bi bilo že davno odpravljeno. Kljub temu, da se tej vrsti izkoriščanja danes ne reče več suženjstvo, pogoji ostajajo enaki. Ljudi se s strani »delodajalcev« prodaja kot predmete, prisiljeni so delati za majhno plačilo ali brez plačila ter so popolnoma odvisni od trgovcev z ljudmi. Ljudje v takšnem položaju niso svobodni in se jih vedno znova izkorišča za dobiček.
Večina ljudi si trgovanje z ljudmi predstavlja zgolj kot dejavnost prostitucije s katero se ukvarjajo mlada dekleta in ženske. Veliko jih tudi misli, da so si žrtve takšnega ravnanja same krive ali še huje, da je to njim pravzaprav všeč. Javnost tovrstnega področja sploh ne pozna dobro, zato tudi ne vejo, da pri tej kriminalni dejavnosti obstajajo še druge oblike prisile oziroma izkoriščanja.
Pojav predstavlja problem po vsem svetu in tudi Slovenija ni izjema. V Republiki Sloveniji se s trgovino z ljudmi soočajo tako vladne kot nevladne organizacije katere se trudijo preprečevati tovrstni kriminal, hkrati pa poskrbeti za zaščito in oskrbo morebitnih žrtev ter o problematiki ozaveščati slovensko populacijo.
Ključne besede: diplomske naloge, trgovina z ljudmi, društvo Ključ, policija, nevladne organizacije, vladne organizacije, žrtev, trgovci
Objavljeno v DKUM: 29.03.2021; Ogledov: 1119; Prenosov: 142
Celotno besedilo (1,14 MB) |
9. Prisilne poroke kot varnostna grožnja : študija primera Združenega kraljestvaKlemen Kocjančič, 2019, strokovni članek Opis: Namen: Članek predstavlja analizo prisilnih porok v kontekstu varnostnega ogrožanja Združenega kraljestva, s poudarkom na primeru Velike Britanije, na naslednjih kazalnikih: kakšne so pojavne oblike prisilnih porok, kakšen je njihov namen ter s kakšnimi mehanizmi in instrumenti sta država in družba odgovorili na ta problem. Članek se osredotoča tudi na prisilne poroke kot del trgovine z ljudmi in kot nacionalnovarnostni problem. Metode: Uporabljene so metode analize in interpretacije primarnih in sekundarnih virov (zakonodaja, znanstveni in poljudni članki, poročila) ter deskriptivna in zgodovinska metoda. Ugotovitve: Problematika prisilnih porok je relevantna za varnostno politiko Združenega kraljestva, saj ogroža varnost na več ravneh (posameznik, država, svet). Britanci so zato ustanovili specializirane državne institucije ter spremenili zakonodajo. Analiza je pokazala, da večino primerov prisilnih porok predstavljajo prisilne poroke iz etnično-kulturnega vzroka. V zadnjem času pa narašča število primerov medetničnih prisilnih porok, katerih osnovni namen je kršenje migracijske zakonodaje. Predstavljen je tudi aktualen širši družbeni odziv, viden predvsem v ustanovitvi nevladnih organizacij, ki poudarjajo problematiko ter pomagajo tako žrtvam kot tudi državnim institucijam. Omejitve/uporabnost raziskave: Prispevek je omejen zaradi uporabe maloštevilnih (tujih) virov, vseeno pa predstavlja izhodišče za nadaljnje preučevanje. Izvirnost/pomembnost prispevka: O prisilnih porokah v slovenski strokovni in znanstveni literaturi ni veliko napisanega, zato članek predstavlja boljši vpogled v to tematiko (na primeru druge države) in razmislek o domačih razmerah.
Ključne besede: islam, prisilne poroke, versko nasilje, trgovina z ljudmi, varnostna grožnja, varnost, zlorabe vere, študija primera, Združeno kraljestvo
Objavljeno v DKUM: 16.05.2020; Ogledov: 1082; Prenosov: 60
 Povezava na celotno besedilo
Gradivo ima več datotek! Več... |
10. Trgovina z ljudmi in islamistični terorizemKlemen Kocjančič, Ajda Vodlan, 2016, pregledni znanstveni članek Opis: Namen prispevka:
Islamistični terorizem v zadnjem času predstavlja varnostno grožnjo na svetovni ravni. Cilj članka je osvetliti povezavo med islamističnim terorizmom in trgovino z ljudmi, pri čemer je slednja lahko tako orodje kot posledica terorizma. Avtorja poskušata odgovoriti na raziskovalno vprašanje, na kakšen način sovpadata družbena pojava trgovina z ljudmi in islamistični terorizem.
Metode:
Ključni uporabljeni metodi v članku sta: metoda študija primerov (pri obravnavi posameznih oblik trgovine z ljudmi) in hermenevtična metoda (razlaga in interpretacija verske literature). Preko primerjalne metode bodo oblikovana dokončna spoznanja o vlogi trgovine z ljudmi napram islamističnemu terorizmu.
Ugotovitve:
Islamistični terorizem je postal na področju Bližnjega vzhoda primarna varnostna grožnja. S prevzemom nadzora nad večjimi območji je vzpostavil pogoje za delovanje trgovine z ljudmi, pri čemer je povezava med teroristi in trgovino večplastna. Islamistični skrajneži neposredno uporabljajo nekatere oblike trgovine z ljudmi, hkrati pa povzročijo emigracijo in nadaljnjo viktimizacijo beguncev ter migrantov s strani tretjih oseb v okviru trgovine z ljudmi. Islamistični terorizem pri tem uporablja lastno interpretacijo islamskih besedil, da utemelji in opravičuje svoje delovanje.
Omejitve/uporabnost raziskave
Omejitev raziskave je omejeno število konceptualnih in praktičnih raziskav primerov trgovine z ljudmi glede na islamistični terorizem. Zaradi pomanjkanja akademskih virov in tudi aktualnosti tematike sva avtorja kot vir informacij o določenih primerih trgovine z ljudmi uporabila medijska poročila.
Izvirnost/pomembnost prispevka:
Tema je relevantna, ker se evropske države soočajo z masovnimi migrantskimi tokovi, ki so povezani s trgovino z ljudmi in islamističnim terorizmom. Izpostavitev povezave med slednjima je pomembna pri oblikovanju varnostne politike. Tema je izvirna, ker na konkretnih primerih predstavi povezavo med islamističnim terorizmom in trgovino z ljudmi.
Ključne besede: islamistični terorizem, islam, vera, zloraba vere, verski terorizem, trgovina z ljudmi, organizirana kriminaliteta
Objavljeno v DKUM: 20.04.2020; Ogledov: 1238; Prenosov: 81
Celotno besedilo (317,28 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
