| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 10
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Analiza kakovostnih prehrambenih proizvodov z označbo na trgovskih policah in prepoznavnost teh proizvodov med trgovci
Valentina Markoja, 2010, diplomsko delo

Opis: Potrošnik danes poleg varne hrane želi tudi čimbolj kakovostno hrano. Kakovostna hrana je na evropskem nivoju zagotovljena z označbo kvalitete za kmetijske pridelke in živila. V Sloveniji trenutno obstaja 38 kmetijskih pridelkov oziroma živil, ki so zaščiteni s pomočjo Evropske uredbe (ES) št. 510/2006 in (ES) št. 509/2006. Pridelki s to označbo se od običajnih razlikujejo po večji kakovosti, ohranjenih geografskih značilnostih in načinu pridelave. Kljub jasnim označbam na izdelkih pa je znano, da je prepoznavnost teh izdelkov med potrošniki nizka. V diplomski nalogi smo želeli raziskati delež teh proizvodov na prodajnih policah Mercatorja, Špara in Tuša ter ugotoviti, kakšna je prepoznavnost teh izdelkov med trgovci. Vzorec trgovskih podjetij smo izbrali naključno v SV delu Slovenije. Metoda dela je bil strukturirani intervju zaprtega tipa med trgovci. Podatke smo statistično obdelali s pomočjo programa SPSS 17.0. Rezultati raziskave so pokazali, da so izdelki z označbo kvalitete prisotni v večini trgovskih podjetij, vendar je jasna prepoznavnost lastnosti teh izdelkov med prodajalci drugačna od pričakovane in se v veliki meri ujema s slabo prepoznavnostjo med potrošniki.
Ključne besede: prehrambeni izdelki, označba kakovosti, trgovske police, trgovci, intervju
Objavljeno: 29.06.2010; Ogledov: 3034; Prenosov: 172
.pdf Celotno besedilo (1,95 MB)

2.
KRIMINOLOŠKI VIDIKI TRGOVINE Z LJUDMI
Katja Drnovšek, 2010, diplomsko delo

Opis: Trgovina z ljudmi je pojav, ki ga lahko spremljamo skozi večji del človeške zgodovine in se najpogosteje pojavlja kot zloraba z namenom prostitucije druge osebe, prisilno delo, suženjstvo ali suženjstvu podobne oblike in kot odstranitev organov za namen nelegalne transplantacije. V preteklosti je bila trgovina z ljudmi marsikje sprejemljivo ravnanje, danes pa je praktično povsod prepovedana. Žrtve so lahko vseh starosti, stopenj izobrazbe, obeh spolov, iz različnih ekonomskih, socialnih in kulturnih okolij. Kljub temu pa največji delež žrtev prihaja iz posebej ranljivih kategorij — ženske in otroci iz revnejših okolij, kjer se srečujejo z ekonomskimi težavami, visoko stopnjo brezposelnosti, zapostavljanjem in diskriminacijo, nasiljem in kriminaliteto ter nizko stopnjo izobrazbe. Ker si želijo izboljšati svoje življenje, hkrati pa imajo idealizirane predstave o življenju in delu v tujini, so takšne osebe lahek plen trgovcev, ki so večinoma člani organiziranih hudodelskih združb. Ti izkoristijo njihov položaj in jih novačijo s pomočjo groženj, fizične sile in prevare, po prehodu meje pa jih novi lastniki običajno zasužnjijo z odvzemom dokumentov in zahtevo, da z delom odplačajo dolg v znesku, ki ga je lastnik moral za njih plačati trgovcem. Natančne podatke o številu žrtev trgovine z ljudmi in o storilcih je zaradi neenotne metodologije raziskav, neusklajenosti med nevladnimi organizacijami in policijo ter zaradi iznajdljivosti storilcev težko dobiti, grobe ocene pa govorijo o več milijonih žrtev na leto in o bajnih zaslužkih trgovcev z ljudmi. Pojav poskušajo države omejiti z mednarodnim sodelovanjem, z enotno zakonodajo in s pomočjo mednarodnih, vladnih in nevladnih organizacij, na katere se žrtve najpogosteje obrnejo. Kljub trudu mednarodne skupnosti je trgovina z ljudmi še vedno ena od najhitreje rastočih kriminalnih dejavnosti. V diplomski nalogi sem s pomočjo deskriptivne, primerjalne in v manjši meri analitične metode razložila težave z definicijo trgovine z ljudmi, navedla značilnosti pojava in njegove oblike, predstavila njegovo razširjenost v svetu, v Evropi in v Sloveniji in vzroke za njo, opisala skupne značilnosti žrtev in navedla oblike pomoči, ki jo nudijo vladne in nevladne organizacije ter na kratko predstavila pravne vire, ki obravnavajo trgovino z ljudmi in načine pregona.
Ključne besede: trgovina z ljudmi, prostitucija, trgovina z organi, prisilno delo, suženjstvo, organizirani kriminal, žrtve, trgovci z ljudmi, dolgovna odvisnost
Objavljeno: 02.09.2010; Ogledov: 2432; Prenosov: 450
.pdf Celotno besedilo (455,42 KB)

3.
POTOVANJA ČEZ IN V SEVEROVZHODNI DEL SLOVENIJE V 15. IN 16. STOLETJU
Mateja Ficko, 2011, diplomsko delo

Opis: V 15. in 16. stoletju se je na cestah slovenskih dežel dogajalo marsikaj. V tem času o klasičnih turistih in turizmu še ne moremo govoriti, saj so bili motivi za potovanja drugačni od teh, ki nas na potovanja vodijo danes. Ob koncu srednjega veka in na začetku novega na potovanjih srečamo predvsem trgovce, sle ter romarje, pa seveda tudi plemiče in vladarje, ki so se na pot odpravljali predvsem zaradi obiskovanja svojih oddaljenih posesti ali pa zaradi bolj družabnih dogodkov, kot so turnirji, poroke ali pogrebi. Najpogostejši razlogi za potovanja v tem obdobju so bili »poklicne« narave, predvsem pri trgovcih, ki svoje robe niso mogli prodati, če je niso predstavljali in prodajali na sejmih, pa tudi potovanja slov so bila izključno »službene« narave, saj so bila namenjena posredovanju in prenašanju pomembnih novic. Romarje pa lahko štejemo kot začetnike turistične dejavnosti, saj so njihova potovanja v daljne romarske kraje vključevala tako nastanitev in bivanje v srednjeveških gostiščih kot tudi razne oglede mestnih znamenitosti ob poti. Mnogokrat se potovali celo z lastnim prevajalcem. Poleg romarjev lahko na potovanjih v tem časovnem obdobju srečamo še menihe, ki so potovali med podružnicami svojih samostanov, pa cerkvene vizitacijske komisije, ki so preverjale versko pripadnost svojih podanikov v slovenskih deželah ter seveda tujce, ki so se v slovenska mesta priseljevali zaradi gospodarskih razlogov. Potovanja čez in v severovzhodni del Slovenije so potekala večinoma po cestah, ki so bile v tem obdobju še v slabem stanju, čez mostove, pa tudi po rekah na splavih in brodovih. Potovali so v vseh letnih časih, v večini primerov peš ali na konjih (na njih so tudi tovorili robo), nekaj malega pa tudi z vozovi. Na potovanjih so potniki morali upoštevati določena pravila, in sicer plačilo mitnine, prisilnost ceste, skladiščno pravico ter pravico do spremstva, kljub temu pa so jih na cestah velikokrat ogrožali razni roparji in nepridipravi.
Ključne besede: prometna infrastruktura, trgovci, sli, romarji, menihi, potovanja vladarjev in plemičev
Objavljeno: 27.10.2011; Ogledov: 1555; Prenosov: 210
.pdf Celotno besedilo (3,35 MB)

4.
Trgovanje z belim blagom v slovenski kazenski zakonodaji
Saša Car, 2012, diplomsko delo

Opis: Trgovina z ljudmi ima svoje zgodovinske, kulturne, sociološke, politične, psihološke in še marsikatere druge korenine in posledice. Začetke trgovine z ljudmi lahko iščemo v daljni preteklosti, ko so uvedli suženjstvo. Posledica trgovine z ljudmi je namreč razpolaganje z osebo, oziroma ravnanje z osebo, kot s predmetom z namenom izkoriščanja, kar dejansko pomeni, da je oseba v lasti nekoga in da mu je odvzeta svoboda. Med najbolj perečimi oblikami organiziranega kriminala, postaja v današnjem času prav trgovina z ljudmi, zlasti z ženskami in otroki za namene spolnega izkoriščanja, prisilnega dela, suženjstva ter trgovine z organi. Trgovina z ljudmi je, iz leta v leto obsežnejša, saj je vsako leto ugrabljenih, ogoljufanih, prodanih in zavedenih več ljudi kot si lahko predstavljamo. Trgovina z ljudmi je svetovni pojav, ki dobiva vedno večje razsežnosti in pušča za seboj hude posledice za varnost, blaginjo in človekove pravice. V trgovino z ljudmi so najpogosteje zavedene ženske, v starosti od 15 do 30 let, narašča pa tudi število otrok in mladoletnic, ki postanejo žrtve trgovine z ljudmi. Največkrat so to osebe z nizko izobrazbo, prihajajo iz družin s težavami ali iz okolja, kjer so zlorabljene zaradi česar vidijo ponudbo dobro plačanega dela v tujini kot beg v boljšo prihodnost. Pri tem se ponavadi izkaže, da je šlo le za lažne obljube in da se je žrtev pravzaprav znašla v pajkovi mreži trgovcev z ljudmi, iz katere je zelo težko ali praktično nemogoče zbežati. Če pa jim že uspe zbežati, je na drugi strani država, ki pogojuje pomoč žrtvi le v primeru, da se le-ta odloči za sodelovanje z organi pregona. Dejavnikov, ki ustvarjajo trgovino z ljudmi je veliko, predvsem so to globalizacija, ki je olajšala gibanje ljudi, kapitala in poslov prek državnih meja, gospodarske in politične spremembe znotraj posameznih držav, na mednarodni ravni pa so se zaostrile razlike med bogatimi in revnim slojem, visok profit v primerjavi z nizkim tveganjem. Natančnih podatkov o številu žrtev trgovine z ljudmi in trgovcih ni, predvsem zaradi neprimerne ali neobstoječe zakonodaje, ki bi služila kot podlaga za ustanovitev tovrstne baze podatkov. Prav tako pri tovrstnih vprašanjih ni usklajenosti med vladnimi in nevladnimi organizacijami. Velik delež k temu pa prispevajo tudi trgovci, ki z iznajdljivostjo vedno najdejo nove poti. Okvirni podatki kažejo na to, da je žrtev trgovine z ljudmi vsako leto na milijone in da so zaslužki trgovcev enormni. Ukrepe proti trgovanju z ljudmi najdemo v kazenski zakonodaji, nekatere države po so šle celo dlje in so, za namene preprečevanja trgovanja z ljudmi, sprejele posebne zakone, kar je zelo pohvalno, vendar pa je teh držav le peščica. Da lahko država zagotavlja pregon trgovcev z ljudmi je nujno sodelovanje vseh pristojnih, to je mednarodnih, vladnih in nevladnih organizacij, kot tudi policije in tožilstva. Zanimivo je tudi dejstvo, da kljub visoko predpisanim kaznim, v nekaterih državah tudi do 20 let zapora ali celo doživljenski zapor, dejansko pa, ko je prišlo do same obsodbe storilca, je bila kazen relativno nizka. Z diplomsko nalogo sem želela predvsem opozoriti na prisotnost tovrstne oblike organiziranega kriminala v Sloveniji in s tem vzbuditi večje zanimanje za preprečevanje nastale problematike.
Ključne besede: trgovina z ljudmi, suženjstvo, trgovina z organi, trgovci z ljudmi, žrtve, organiziran kriminal.
Objavljeno: 20.03.2012; Ogledov: 3281; Prenosov: 441
.pdf Celotno besedilo (934,37 KB)

5.
OBRTNIKI IN TRGOVCI V SREDNJEVEŠKI SLOVENSKI BISTRICI
Suzana Berlak, 2013, diplomsko delo

Opis: Slovenska Bistrica se je razvila iz vaškega jedra, imenovanega Gradišče, okrog leta 1147. Pri vasi je leta 1227 nastal trg in nato leta 1310 mesto. Pridevek ''Slovenska'' je dobila Bistrica šele v drugi polovici 16. stoletja, z namenom, da bi se ločila od ''Nemške'' Bistrice (''Deutsche Freistritz'') pri Gradcu. Slednja je šele konec 16. stoletja postala trg. V srednjem veku se ''naša'' – Slovenska Bistrica imenuje vedno le Bistrica. V diplomski nalogi je poimenovana s polnim imenom – Slovenska Bistrica. Prednost Slovenske Bistrice je bila v legi in s tem povezano trgovino. Leži namreč na vozlišču pomembnih cest proti Mariboru in Ptuju. Prvi znani zgodovinski viri povezani z mesti Ptuj, Maribor in Slovenska Bistrica so ohranjeni kot vinske pravice oziroma pravica do skladiščenja vina, ki jih je vojvoda Albert II., leta 1339, izdal kot pravico meščanom Slovenske Bistrice. Z mestoma Maribor in Ptuj so sklepali raznovrstne sporazume povezane z vinskim trgovanjem. Zaradi nenehnih sporov okrog prevoza vina so Bistričani z obema mestoma prišli do prave ''vinske vojne''. Slednja se je začela v 14. stoletju in ob koncu srednjega veka še vedno ni bila končana. Pravice, ki so si jih vsa tri mesta lastila, so bile ravno tako stoletja sporne. S transportom vina je povezana tudi bistriška trgovina. Trgovali so predvsem z vinom, lodnom, usnjem, kožami, voskom, oljem, suknom, oblačili in drugo robo. Vzporedno z razvojem trgovine se je razvijala tudi obrt. Najpomembnejše obrti v srednjeveški Slovenski Bistrici so bile usnjarstvo in predelovanje lodna, pa tudi čevljarstvo, mesarstvo, peka kruha, kovinarstvo, vlivanje zvonov, tekstilstvo, steklarstvo in zidarstvo.
Ključne besede: zgodovina, srednji vek, Slovenska Bistrica, obrt, obrtniki, trgovina, trgovci, vinska vojna, skladiščna pravica
Objavljeno: 18.06.2013; Ogledov: 2386; Prenosov: 325
.pdf Celotno besedilo (1,42 MB)

6.
PTUJSKI TRGOVCI V SREDNJEM VEKU
Jasmina Fišer, 2014, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi z naslovom Ptujski trgovci v srednjem veku sem sestavila seznam trgovcev, ki so v tistem času delovali na Ptuju. Seznam sem sestavila na podlagi ohranjenih srednjeveških regestov ter ptujskih statutov iz leta 1376 in leta 1513. V prvem delu naloge sem se osredotočila na dogajanje na slovenskem ozemlju v času srednjega veka. Poudarila sem dogodke, ki so vplivali na trgovanje. Predstavila sem še splošen razvoj srednjeveških mest in trgovanja, ki je tam potekalo. Drugi del naloge se osredotoča na samo mesto Ptuj. Predstavljen je njegov razvoj v srednjem veku in dogodki, ki so ga najbolj zaznamovali. Na življenje v srednjeveškem Ptuju sta pomembno vplivala tudi statuta iz leta 1376 in leta 1513. Ker predstavljata eno izmed redkih zapisov prava za srednjeveška mest na slovenskem ozemlju, sem razčlenila njuno strukturo in opisala najpomembnejšo vsebino. V zadnjem delu sem se osredotočila na trgovino, ki se je v tistem času odvijala na Ptuju. Opisane so poti trgovanja, izdelki, ki so potovali skozi mesto, in zakonodaja, ki je trgovino urejala. Sestavila sem seznam trgovcev, ki so bili meščani Ptuja (od prve omembe leta 1283 do drugega ptujskega statuta leta 1513) in so trgovali tako v mestu kot v tujini.
Ključne besede: zgodovina Ptuja, ptujska statuta, trgovanje na Ptuju v srednjem veku, srednjeveški trgovci na Ptuju
Objavljeno: 24.02.2014; Ogledov: 1304; Prenosov: 257
.pdf Celotno besedilo (786,80 KB)

7.
POMEN KUPČEVIH ODLOČITEV ZA IZBIRO TRGOVCA
Ivana Blažan, 2015, diplomsko delo/naloga

Opis: Zadovoljen kupec v današnjih časih še ne pomeni zvest kupec. Kupci so v kriznih časih bolj preudarni, zahtevni in varčni, zato se morajo trgovci zelo potruditi, da bi obdržali zveste in pridobili nove kupce. Razumeti vedenje kupcev je končni cilj vseh trgovcev, zato smo v diplomski nalogi predstavili šest največjih trgovcev v Sloveniji, to so: Mercator, Tuš, Spar, Lidl, Hofer in Eurospin. Diplomsko nalogo smo razdelili na dva dela, teoretični in raziskovalni. V teoretičnem delu smo opisali stopnje nakupnega odločanja, v katerem podrobno opišemo petstopenjski model, ki so ga razvili trženjski strokovnjaki, dejavnike, ki vplivajo na vedenje kupcev (psihološki, družbeni, osebni in kulturni), predstavitev šestih največjih trgovcev in pa marketinški splet. V raziskovalnem delu naloge smo predstavili rezultate ankete, interpretirali rezultate raziskave in podali svoje predloge. Zanimalo nas je predvsem, v kateri trgovini naši anketiranci opravljajo vsakodnevne, mesečne, letne nakupe in zakaj se odločijo prav za izbrano trgovino. Anketni vprašalnik je izpolnilo 100 anketirancev. Rezultati so prikazani v obliki grafikonov.
Ključne besede: kupci, največji trgovci, petstopenjski model, marketinški splet
Objavljeno: 27.03.2015; Ogledov: 786; Prenosov: 109
.pdf Celotno besedilo (525,48 KB)

8.
9.
POMEN SKRBNIKA KLJUČNIH KUPCEV ZA STRATEŠKE RAZVOJNE AKTIVNOSTI PODJETJA
Ksenija Kamenik, 2016, magistrsko delo

Opis: Medorganizacijsko trženje (B2B) v primerjavi s trženjem s končnimi porabniki (B2C) predstavlja pomembnejši delež v strukturi celotnega trženja ter pridobiva na pomenu in veljavi. Posledično pridobiva na pomenu tudi trženje na osnovi odnosov. Podjetja se zavedajo pomembnosti načrtovanega upravljanja ključnih kupcev in organizirajo skrbništvo ključnih kupcev kot posebno enoto v interni organizacijski shemi podjetja. Skrbniki ključnih kupcev omogočajo vzpostavitev dolgoročnega poglobljenega odnosa med kupcem in dobaviteljem. Dobra organizacija in uspešnost upravljanja ključnih kupcev pomembno prispeva k dobičkonosnosti celotnega podjetja. Upravljanje ključnih kupcev mora imeti podporo s strani najvišjega vodstva podjetja. V magistrskem delu sem se posvetila pomenu skrbnika ključnih kupcev. Anketni vprašalnik sem poslala skrbnikom ključnih kupcev mednarodnega podjetja. Z analizo rezultatov sem prikazala pomen skrbnika ključnih kupcev za strateške razvojne aktivnosti podjetja. Strateške razvojne aktivnosti določajo položaj podjetja v prihodnosti. Vključenost skrbnika ključnih kupcev pa je pomembna pri iskanju strateških potencialov podjetja.
Ključne besede: Mednarodno trženje, medorganizacijsko trženje, skrbništvo ključnih kupcev, skrbnik ključnih kupcev, strateške razvojne aktivnosti podjetja, industrijski proizvajalci, trgovci, »cross selling« posli, mednarodni tenderji.
Objavljeno: 31.03.2016; Ogledov: 1434; Prenosov: 208
.pdf Celotno besedilo (1,54 MB)

10.
Analiza prodajnih cen
Nastja Sivka, 2018, diplomsko delo

Opis: Konkurenca na trgu je velika. Trg je zasičen z različnimi blagovnimi znamkami in izdelki. Vsi bi želeli vedeti, kaj so najpomembnejši faktorji, ki vplivajo na nakupno odločitev. Dejstvo je, da preprostega odgovora ni. Lahko pa z gotovostjo trdimo, da sta cena in preplet komunikacijskih aktivnosti dva izmed ključnih elementov. Čokolada Milka zavzema več kot 44 % trga s čokoladami, Gorenjka več kot 12 %, Dorina predstavlja okoli 11 %, trgovske blagovne znamke okoli 10 % in Lindt dobra 2 %. Če povzamemo analizo cen, ima Mercator najnižje cene pri čokoladah trgovske blagovne znamke. Vsekakor pa je glavni favorit na trgu čokolad Spar, saj ima široko paleto izdelkov in je cenovno konkurenčen glede na trg. Pri trgovski blagovni znamki je cenovna primerjava malce težja, saj je velik dejavnik, ki vpliva na ceno, sama sestava izdelka. Produkti blagovnih znamk naj bi zagotavljali isto kakovost pri različnih trgovcih, pri trgovskih blagovnih znamkah pa so lahko odstopanja precejšnja, v odvisnosti ali trgovec zasleduje kvaliteto ali zgolj ceno.
Ključne besede: analiza prodajnih cen, konkurenca, blagovna znamka, kakovost, trgovci, politika cen, slovenski trg, prodajna cena, popusti, ugodnosti, promocija, življenjski cikel izdelka, promocijske cene, diferencirane cene, analiza raziskave, cenovna primerjava
Objavljeno: 19.09.2019; Ogledov: 81; Prenosov: 17
.pdf Celotno besedilo (9,19 MB)

Iskanje izvedeno v 0.15 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici