| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 22
Na začetekNa prejšnjo stran123Na naslednjo stranNa konec
1.
ZNAČILNOSTI TRGA ZLATA IN NALOŽBENE PRILOŽNOSTI NA NJEM
Ines Mlakar, 2009, diplomsko delo

Opis: Zlato je imelo že v zgodovini pomembno vlogo, saj so imele države denar vezan na zlato, kar se je imenovalo zlata valuta. Takrat je bila cena denarja izražena v količini zlata. Dokončno ločitev denarja in žlahtnih kovin povzroči propad brettonwoodskega denarnega sistema. Danes se z zlatom trguje na trgu zlata, ki je globalen trg. Najbolj razvit in najbolj likviden je trg zlata v Londonu, kjer se oblikuje cena zlata, ki daje osnovo za trgovanje z zlatom. Cene za zlato pri poslih, ki so sklenjeni na vseh preostalih trgih, so s premijo ali diskontom prilagojene londonski trgovalni ceni. Količina zlata se izraža v unčah, čistost pa s karati. Kot udeleženci na trgu zlata nastopajo rudniki zlata, centralne in poslovne banke, zbiratelji, špekulanti in industrijski uporabniki. Povpraševanje po zlatu v zadnjih letih presega ponudbo in temu primerno raste tudi njegova cena. Današnja vloga zlata je, da državam, njihovim centralnim bankam in posameznikom, ki investirajo vanj, zagotavlja večjo varnost in stabilnost, saj ni jasno kakšne razmere bo prinesla prihodnost. Zlato je alternativna naložba, investitor ima možnost v okviru trga zlata vložiti svoje premoženje v zlate palice in kovanci, račun v zlatu, delnice in sklade, ki vlagajo v rudniška podjetja, zlate opcije, terminske pogodbe, vrednostne papirje v zlatu in garancije. V portfelju posameznika se priporoča do 10 % premoženja v zlatu, vendar pa zlato ni naložba za tiste, ki želijo na hitro zaslužiti, ampak je to naložba za zavarovanje premoženja na dolgi rok.
Ključne besede: zlata valuta, cena zlata, ponudba zlata, povpraševanje po zlatu, centralna banka, rezerve, investicije.
Objavljeno: 02.07.2009; Ogledov: 2523; Prenosov: 423
.pdf Celotno besedilo (544,43 KB)

2.
OBRAMBNI MEHANIZMI PRED PREVZEMI
Nejc Jurko, 2009, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu sem predstavil obrambne mehanizme pred prevzemi. Zaradi celovitega pogleda na obrambne mehanizme sem v prvem delu predstavil vrste prevzemov, razloge zaradi katerih do njih prihaja in razmejitve med prevzemi, združitvami in pripojitvami. Med glavne oblike prevzemov štejemo združitve, prevzeme z odkupom delnic, prevzem z odkupom premoženja. Posebno kategorijo tvorijo managerski prevzemi (MBO) in prevzemi z zadolžitvijo (LBO), sem prištevamo še prevzeme s pooblastili za zastopanje (proxyfighte). Pred natančnejšim opisom obrambnih mehanizmov pred prevzemi sem le-te razmejil še na prijateljske in sovražne, obrambni mehanizmi se uporabljajo pri sovražnih prevzemih. Med obrambnimi mehanizmi ločimo preventivne in kurativne mehanizme. Več poudarka smo namenili preventivnim mehanizmom, saj so le-ti neposredno vezani na zakonodajo, ki jih omejuje, pri kurativnih obrambnih mehanizmih gre predvsem za prepričevanje obstoječih delničarjev naj delnic ne prodajo in iskanje boljšega ponudnika. Preventivne obrambne mehanizme smo razdelili na štiri večje skupine, to so: spremembe organizacijske strukture, spremembe kapitalske strukture, spremembe premoženjskega stanja podjetja in zlate delnice. Glavne omejitve pri uporabi obrambnih mehanizmov predstavlja zakonodaja, zato smo preučili slovensko in evropsko zakonodajo na tem področju. V Sloveniji prevzemno zakonodajo smiselno sestavljata zakon o prevzemih in zakon o gospodarskih družbah, medtem ko je Evropska unija to področje uredila s trinajsto direktivo o prevzemih in prevzemnih ponudbah. Kot zadnje poglavje je predstavljen primer prevzema volkswagna s strani Porscheja, ki je nekaj časa visel v zraku zaradi zlate delnice, ki jo je imela dežela Spodnja Saška v družbi Volkswagen in zaradi nemškega zakona o volkswagnu, ki je dajal državi oz. deželi nesorazmerno število članov v nadzornem svetu glede na udeležbo v kapitalu. Sodba sodišča Evropskih skupnosti je Nemčiji zapovedala, da mora sporni zakon umakniti in s tem posledično dovoliti prevzem Volkswagna.
Ključne besede: : prevzem, združitev, pripojitev, prijateljski prevzemi, sovražni prevzemi, MBO, LBO, obrambni mehanizmi, kurativni obrambni mehanizmi, preventivni obrambni mehanizmi, zlata delnica, Zakon o prevzemih (ZPre), Zakon o gospodarskih družbah (ZGD), 13. direktiva, Volkswagen
Objavljeno: 24.09.2009; Ogledov: 2757; Prenosov: 548
.pdf Celotno besedilo (407,28 KB)

3.
EKONOMIKA ZLATA
Anja Žorž, 2009, diplomsko delo

Opis: Zlate rezerve pri monetarnih oblasteh so najstarejša oblika mednarodnih denarnih rezerv. Sistem zlate valute je prvi celovit mednarodni denarni sistem, ki je deloval v obdobju od približno leta 1870 do izbruha 1. svetovne vojne in krajši čas med letoma 1926 in 1931. V sistemu zlate valute je cena denarja izražena v količini zlata. Zlato je borzno blago, denarna enota in hranilec vrednosti. Že stoletja zlato opravlja funkcijo hranilca vrednosti. Njegova realna vrednost je na dolgi rok precej stabilna in je učinkovito sredstvo za zavarovanje pred inflacijo. Cena zlata je odvisna predvsem od stopnje zaupanja tržnih udeležencev v globalno gospodarstvo. Cena zlata je največkrat izražena v ameriških dolarjih za unčo zlata. Glavni svetovni trgovalni center za zlato je London, kjer se oblikuje cena, ki predstavlja osnovo za trgovanje z zlatom. Cene poslov v zlatu na ostalih trgih, so s premijo ali z diskontom prilagojene londonski trgovalni ceni zlata. Glavni udeleženci trga zlata so: rudniki zlata, centralne in poslovne banke, zbiratelji, špekulanti in industrijski uporabniki zlata. Temeljni cilj investiranja v surovine je prispevati k učinkovitejši razpršitvi naložbenega portfelja, saj je njegova posebnost negativna korelacija z gibanjem cen delnic in gibanjem vrednosti dolarja. Zlato je še posebej zanimivo zaradi oproščenega davka. Pomemben podatek je majhna letna proizvodnja zlata in da je zlato v času kriz pomembna oblika premoženja. Glede na večje povpraševanje v primerjavi s ponudbo raste cena zlata.
Ključne besede: Ključne besede: zlata valuta, zlate rezerve, cena zlata, trg zlata, investiranje, ponudba in povpraševanje
Objavljeno: 14.07.2010; Ogledov: 1927; Prenosov: 190
.pdf Celotno besedilo (1,06 MB)

4.
VLOGA ZLATA V EKONOMIJI IN FINANCAH
Adriana Kozel, 2010, diplomsko delo

Opis: POVZETEK Zlato je sopotnik denarja, investicij in bogastva že od davnih časov. Uvrščamo ga med najbolj varne oblike investiranja, saj svojo vrednost ohranja skozi dolgoletno zgodovino. V preteklosti, predvsem v obdobju zlatega standarda, je imelo zlato v gospodarstvu veliko bolj pomembno vlogo kot danes. V zlatem standardu cena zlata ni nihala glede na ponudbo in povpraševanje po zlatu, temveč je bilo zlato zapisano kot nespremenljivo merilo vrednosti. Danes zlato obstaja zgolj kot ena izmed naložbenih možnosti. Obstaja veliko različnih načinov vlaganja v zlato — od nakupa zlatih kovancev do strukturiranih finančnih produktov. Povpraševanje po zlatu je razširjeno po vsem svetu, zlasti se povečuje v času finančne negotovosti, in sicer zaradi izjemne lastnosti zlata kot ohranjevalca vrednosti. Povpraševanje po zlatu je v primerjavi s ponudbo zlata bistveno večje, temu primerno raste tudi cena zlata. Le-ta je odvisna od številnih dejavnikov (inflacije, cene nafte, dolarja, ponudbe in povpraševanja). Tečaj cene zlata se vsakodnevno oblikuje na borzi, samo trgovanje z zlatom poteka na prostem trgu skozi mehanizem, imenovan London Bullion Market Association (Londonsko združenje za plemenite kovine), znan tudi kot LBMA.
Ključne besede: KLJUČNE BESEDE: zlato, investicije, cena zlata, zlati standard, trgovanje z zlatom
Objavljeno: 01.09.2010; Ogledov: 1748; Prenosov: 214
.pdf Celotno besedilo (750,43 KB)

5.
TRGOVANJE Z ZLATIMI PALICAMI
Grega Pauko, 2010, delo diplomskega seminarja/zaključno seminarsko delo/naloga

Opis: Kot smo lahko videli, je zlato od odkritja okrog 4000 let pr. n. št., do danes pridobivalo na svoji pomembnosti, predvsem v gospodarstvu. Nekaj stoletij po odkritju se pojavijo prvi zlati kovanci, ki so služili za plačilo, in s tem zlato dobi svojo najpomembnejšo vlogo, kot hranilec vrednosti. Skozi zgodovino se je tudi veliko špekuliralo oziroma manipuliralo s cenami zlata. Okrog leta 1900 je t.i zlati standard (valute teh držav so torej vedno ustrezale določeni količini zlata (ali srebra), zaradi česar je bil menjalni tečaj med valutama stabilen) uporabljalo 50 držav. Ta zlati standard se je odpravil leta 1914 zaradi financiranja prve svetovne vojne. Drugi zlato-devizni standard se pojavi leta 1944, s tako imenovanim BrettonWoodskim sporazumom , katerega pa enostransko prekine predsednik ZDA Nixon, zaradi razvrednotenja dolarja. Prodaje in posojanje zlata igrajo torej v procesu manipulacij z zlatom osrednjo vlogo. Ko bo trg spoznal, da centralne banke nimajo več zalog, bo cena zlata neizogibno zrasla, saj se bo odnos ponudba-povpraševanje bistveno poslabšal. Trg zlatih palic je globalni trg. Z zlatimi palicami se lahko trguje po vsem svetu, čeprav je središče trgovanja v Londonu na LBMA. Londonski trg plemenitih kovin je trg veleprodaje, kjer je minimalna količina trgovanja med klienti po navadi 1.000 unč za zlato, ter 50.000 unč za srebro. Zapiski transakcij plemenitih kovin v Londonu segajo v 17. stoletje. Trgovanje na takšnih trgih poteka po nekakšnem utečenem vrstnem redu, za kar skrbi standardna dokumentacija. Priznavanje dokumentacije s strani članov LBMA, pripomore k temu, da ni potrebno vedno znova preverjat pogojev in ostalih pravil, ki so nujna pri bilateralnih sporazumih. Seveda pa je ta trg reguliran s strani FSA. Na teh trgih se trguje z različnimi velikosti zlatih palic. Seveda je izbira s kakšnimi palicami bo trgoval posameznik ali kakšna finančna organizacija, prepuščena lastni izbiri oziroma lastnim zmožnostim. Če se odločimo da začnemo trgovati z zlatimi palicami je pri tem potrebno upoštevat določene kriterije. Kot prvo je potrebno imeti dovolj začetnega kapitala. Potrebno je tudi izbrati najustreznejšega trgovca, izbrati primerno blagovno znamko, preučiti ceno zlata, kje bomo zlato palico hranili, kakšne so možnosti dostave in kakšni so še drugi stroški pri prodaji oziroma nakupu zlate palice. Seveda pa trgovanje ne poteka samo v Londonu. Pomembnejši trgi so še COMEX, BM&F, DMCC, IGE, MCX, TOCOM, SGE, SHFE in CGSE. Kot lahko vidimo je trgovanje z zlatimi palica in drugimi oblikami zlata postala enormna operacija, katere se udeležuje vse več ljudi predvsem zaradi možnosti velikega zaslužka.
Ključne besede: Trgovanje z zlatimi palicami, BrettonWoodski sistem, Gold Pool, Gold Carry Trade, LBMA, Zlata palica
Objavljeno: 26.01.2011; Ogledov: 1292; Prenosov: 93
.pdf Celotno besedilo (248,25 KB)

6.
REKRISTALIZACIJA ZLITINE Au-0,5La
Bojana Kušić, 2010, diplomsko delo

Opis: Zlitine z visoko vsebnostjo zlata se zaradi svojih specifičnih lastnosti čedalje več uporabljajo na različnih področjih industrije, in sicer v elektrotehniki in elektroniki, strojništvu, zlatarstvu, arhitekturi in v medicini, torej na področjih in v aplikacijah, kjer uporaba cenejših materialov ni mogoča. V tem diplomskem delu je analiziran problem spremljanja procesa rekristalizacije pri zlitini Au-0,5La z merjenjem mikrotrdote po Vickersu. Vzorci za študij rekristalizacije so bili hladno deformirani do stopnje deformacije med 82% in 84%. V odvisnosti od temperature smo z opazovanjem na optičnem mikroskopu zasledovali spreminjanje mikrostrukture in ugotovitve primerjali z vrednostmi izmerjenih mikrotrdot. Na podlagi primerjalne analize je bil spremljan potek procesa poprave in rekristalizacije. Rezultati in analiza so pokazali, da zaradi prisotnosti mreže intermetalne spojine metoda ugotavljanja temperature rekristalizacije z merjenjem mikrotrdote v odvisnosti od temperature rekristalizacijskega žarjenja ni primerna
Ključne besede: rekristalizacija, Au-0, 5La, zlitine na osnovi zlata, merjenje mikrotrdote
Objavljeno: 02.11.2010; Ogledov: 1849; Prenosov: 164
.pdf Celotno besedilo (3,03 MB)

7.
PREPOZNAVNOST BLAGOVNE ZNAMKE ZLATA NIT
Saša Bučan, 2011, diplomsko delo

Opis: Dandanes lahko konkurenčno borbo preživijo le najboljši, najiznajdljivejši, najprodornejši in najustvarjalnejši. Ena od stalnic človeškega bivanja je želja po uspehu, ko lahko posameznik razvije vse svoje potenciale in zablesti v najlepši luči. Tako je medijska družba Dnevnik ustanovila medijsko-raziskovalni projekt ter s tem novo blagovno znamko Zlata nit, ki odkriva najboljše prakse na področju zaposlovanja in upravljanja človeških virov. Zlata nit najboljšega zaposlovalca ne opredeljuje le po odnosu med zaposlenim in organizacijo, temveč upošteva tudi uspešnost in učinkovitost organizacije, ki se ravna po načelu uravnoteženih kazalnikov, promocijo podjetniške inovativnosti, spodbujanje prenosa dobrih praks in vrednot, dinamičnega razvoja zaposlenih in organizacij, prispevanje k dvigovanju konkurenčnosti slovenskega gospodarstva in nenazadnje poiskati in izbrati najboljšega zaposlovalca. Prvi del diplomske naloge je sestavljen iz teoretičnega dela predstavitve glavnih področij, kot so blagovna znamka delodajalca in oglaševanje. V drugem, raziskovalnem delu, sem navedla glavni cilj raziskave, kako je medijski družbi Dnevnik v tako kratkem času in v obdobju, ko se je že pojavila svetovna gospodarska kriza tudi na področju trga delovne sile, uspelo zgraditi tako prepoznavno blagovno znamko v poslovnem svetu in privabiti toliko sodelujočih podjetij in pokroviteljev oziroma partnerjev. Raziskovalni del sem opravila s pomočjo anketnega vprašalnika, s katerim sem želela ugotoviti, kaj je sodelujočim Zlata nit doprinesla, kaj so pogrešali pri projektu in katere so bile tiste vrednote projekta, s katerimi so se identificirali z Zlato nitjo. Na drugi strani pa me je zanimal namen podjetij, ki so se prijavila v projekt, kaj so s tem pridobila in kaj je to pomenilo za njihov nadaljnji razvoj na področju upravljanja s človeškimi viri. Pomembnejše ugotovitve raziskave so, da Dnevnik nudi ustrezen pečat strokovnosti in anonimnosti, da so z udeležbo na Zlati niti pridobili na ugledu, pozitivni prepoznavnosti širše javnosti, sklepanju novih poslovnih vezi in mreženju. Podjetja so lahko med seboj primerjala dobre prakse in si jih izmenjevala ter dobila dokaz več, da delajo v pravi smeri. Prav tako so se predstavljala v medijih in s tem dobila povečano število prošenj, kar je dober pokazatelj, da so se na podlagi dobre uvrstitve na Zlati niti predstavila kot dober delodajalec. S tem se tudi podjetja zavedajo večje prepoznavnosti, zanimivega delodajalca in dodatnega ugleda med iskalci zaposlitve, kar pomeni višja pričakovanja podjetij med iskalci zaposlitve. Zadnji del diplomske naloge je namenjen zapisom teh ugotovitev, kritični analizi in predlogom za izboljšave.
Ključne besede: Blagovna znamka delodajalca, oglaševanje, Zlata nit.
Objavljeno: 03.08.2011; Ogledov: 1838; Prenosov: 189
.pdf Celotno besedilo (870,02 KB)

8.
46 LET TEKMOVANJA ZA ZLATO LISICO
Maja Hren, 2011, diplomsko delo

Opis: Slovenci se označujemo kot smučarski narod in smo bili eni prvih v tem delu Evrope, ki so uporabljali smuči. Naša zgodovina smučanja je bogata, Maribor pa je zaradi bližine Pohorja s smučanjem že od nekdaj tesno povezan. Tekmovanje za Zlato lisico je poleg pokala Vitranc in smučarskih skokov v Planici največje smučarsko tekmovanje v Sloveniji. Pridobitev tekmovanja za Zlato lisico je mestu prinesla razvoj, ne samo v največje slovensko smučišče, temveč tudi v sodobno evropsko mesto. Tekmovanje za svetovni pokal za ženske, tekmovanje za Zlato lisico je edinstveno tudi v svetovnem merilu, saj gre za najnižji cilj v svetovnem pokalu, tekma pa se pravzaprav odvija v samem mestu, in to jo zagotovo dela edinstveno. Tekmovalke, ki so v 46 letih tekmovanja gostovale v Mariboru, so si mesto zapomnile po prijaznih ljudeh in posebnostih, kot je vinska klet in bogat spremljevalni program tekmovanja. Žal je ena izmed značilnosti tekmovanja za Zlato lisico tudi nenehen boj z vremenom in snegom, kar je zagotovo davek najnižje ležečega cilja. S priljubljenostjo prireditve je rasla tudi priljubljenost smučanja, a vendar v prvih letih ni bilo pravih rezultatov domačih smučark. Skoraj vse do leta 1988, ko je Mateja Svet postala Zlata lisica, nimamo tekmovalk med prvo deseterico. Danes gledalci na Zlati lisici navijajo za našo najboljšo smučarko vseh časov – Tino Maze.
Ključne besede: diplomsko delo, Zlata lisica, svetovni pokal v alpskem smučanju, Pohorje, Dušan Senčar, Vreni Schneider
Objavljeno: 18.11.2011; Ogledov: 1550; Prenosov: 297
.pdf Celotno besedilo (4,77 MB)

9.
VLOGA ZLATA V MONETARNEM SISTEMU
Ana Jenko, 2011, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu je predstavljeno kakšne so lastnosti zlata in kolikšna je bila njegova vloga skozi zgodovino ter kolikšna je v današnjih časih. Opisano je zakaj so pomembne mednarodne rezerve centralnih bank v zlatu in kolikšne so. Centralne banke so do sedaj podpisale tri sporazume o prodaji zlata. Zlato je tudi ohranjevalec vrednosti. Predstavljeni so tudi podatki o ponudbi in povpraševanju po zlatu in kako se je gibala cena zlata vse do danes. V zadnjem času se je zlato izkazalo tudi kot dobra investicija. Lahko vlagamo v delnice rudniških podjetij, sklade, ki vlagajo v zlato ali pa v zlate ploščice in kovance.
Ključne besede: Zlato, monetarni sitem, monetarna politika, Svetovna banka, mednarodne denarne rezerve, inflacija, ponudba zlata, povpraševanje po zlatu, cena zlata, Mednarodni denarni sklad, naložbe v zlato, ohranjevalec vrednosti, centralno bančni sporazum.
Objavljeno: 17.01.2012; Ogledov: 1399; Prenosov: 104
.pdf Celotno besedilo (722,82 KB)

10.
MEDNARODNI ŠPORTNI DOGODKI KOT INSTRUMENT PROMOCIJE MEST IN REGIJ
Anja Emeršič, 2014, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo predstavlja nove načine, ki se jih poslužujejo mesta, regije in države za lastno promocijo. Zaradi velike konkurence na turističnem trgu je skorajda nujno, da si destinacije omislijo podobo, ki jih jasno loči od konkurentov. Tako je uveljavitev mest, regij in držav kot vrsta blagovne znamke postala v večini primerov že skorajda nujna praksa. Vsekakor pa vedno bolj raste tudi priljubljenost promocije krajev z organizacijo športnih dogodkov. V diplomskem delu so predstavljene možnosti, ki jih športni dogodki predstavljajo za promocijo mesta in na kakšen način se le te lahko izkoristijo. V praktičnem delu diplomskega dela sta podrobneje predstavljena dva mednarodno poznana dogodka v alpskem smučanju: Svetovni pokal v alpskem smučanju - Zlata lisica, ki se tradicionalno vsako leto odvija v mestu Maribor v Sloveniji ter Svetovno prvenstvo v alpskem smučanju 2013, ki je bilo organizirano v Schladmingu v Avstriji. V obeh primerih gre za po obsegu dokaj velika dogodka, organizirana v relativno majhnih mestih. Zanima nas torej, kakšne priložnosti prinašata ta dogodka mestu in na kakšen način jih organizatorji izkoristijo.
Ključne besede: promocija mest, blagovna znamka mest, športni turizem, športni dogodki, Zlata lisica, Svetovno prvenstvo v alpskem smučanju
Objavljeno: 04.11.2014; Ogledov: 745; Prenosov: 70
.pdf Celotno besedilo (623,68 KB)

Iskanje izvedeno v 0.25 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici