| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 23
Na začetekNa prejšnjo stran123Na naslednjo stranNa konec
1.
Časopisno poročanje o otroški srčni kirurgiji - zlata kriminalistična vprašanja kot analitični okvir
Tinkara Bulovec, Danijela Frangež, 2017, izvirni znanstveni članek

Opis: Namen prispevka: Namen prispevka je predstaviti način novinarskega poročanja o otroški srčni kirurgiji ter ugotoviti, ali lahko z analiziranimi časopisnimi članki odgovorimo na zlata kriminalistična vprašanja. Metode: Prispevek temelji na kvalitativni in kvantitativni analizi časopisnih člankov otroške srčne kirurgije, ki so bili v obdobju 2012–2016 objavljeni v Dnevniku, Delu, Večeru, Financah in Slovenskih novicah. Zlata kriminalistična vprašanja smo uporabili kot metodo za prepoznavanje nekaterih kriminalističnih vidikov v časopisnih člankih o otroški srčni kirurgiji. Ugotovitve: Prispevek predstavlja poskus uporabe zlatih kriminalističnih vprašanj kot metodo za prepoznavanje nekaterih kriminalističnih vidikov v časopisnih člankih o otroški srčni kirurgiji v Sloveniji. Ugotovili smo, da z analiziranimi časopisnimi članki lahko odgovorimo na vsa zlata kriminalistična vprašanja, razen na vprašanje »s čim«, kar lahko pojasnimo s tem, da zaradi narave očitanih kaznivih dejanj (malomarno zdravljenje, zdravniške napake, korupcija) sredstva storitve niso v ospredju. Kljub temu je metoda po našem mnenju uporabna le delno in z zadržkom. Z njo ne moremo pridobiti podrobnejših informacij o preiskovanju in dokazovanju domnevnih kaznivih dejanj. Prav tako je pri uporabi odgovorov na zlata kriminalistična vprašanja potrebna previdnost, saj z njimi pridobimo vpogled v vsebino novic, ki jih mediji objavljajo, ne pa tudi verodostojnih odgovorov na posamezno vprašanje. Časopisni članki so namreč pogosto napisani senzacionalistično in temeljijo na nepreverjenih dejstvih ter virih. Omejitve raziskave Omejitev raziskave predstavljajo predvsem senzacionalistično napisani časopisni članki kot tudi manko verodostojnih informacij o preiskovanju in dokazovanju domnevnih kaznivih dejanj v primerih otroške srčne kirurgije. Praktična uporabnost: Ugotovitve raziskave omogočajo vpogled v način in vsebino poročanja časopisov o otroški srčni kirurgiji. Izvirnost/pomembnost prispevka: Ugotovitve prispevka so uporabne za vse, ki jih ta tematika zanima.
Ključne besede: otroška srčna kirurgija, zdravstvene napake, malomarno zdravljenje, zlata kriminalistična vprašanja, analiza časopisnih člankov
Objavljeno: 15.04.2020; Ogledov: 261; Prenosov: 26
.pdf Celotno besedilo (378,01 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

2.
Določanje vsebnosti rastlinskim hormonom podobnih substanc v japonskem dresniku (fallopia japonica) in kanadski zlati rozgi (solidago canadensis) s pomočjo biotestov (triticum test in avena test)
Larisa Gorenjak, 2019, magistrsko delo

Opis: Japonski dresnik (Fallopia japonica) in kanadska zlata rozga (Solidago canadensis) sta v Sloveniji pogosti invazivni tujerodni vrsti. V naši raziskavi smo poskušali z biotesti na rastlinske hormonom podobne substance določiti hormonski status obeh vrst. Biotesti so enostavna, cenovno ugodna metoda za določanje rastlinskih hormonov in njim sorodnih substanc. Uporabili smo Avena (ovseni) biotest za avksinom podobne substance in Triticum (pšenični) biotest za citokininom podobne substance. V proučevanih rastlinah smo v različnih stadijih rasti našli med 17 μg in 332 μg avksinov na gram suhe mase rastlin, tako v sušenem kot v liofiliziranem rastlinskem materialu. Citokininov z uporabljenimi biotesti nismo zaznali. Liofiliziran material je v primerjavi s sušenim vseboval nekoliko več rastlinskim hormonom podobnih substanc.
Ključne besede: invazivne tujerodne vrste, rastlinski hormoni, avksini, biotest, japonski dresnik, kanadska zlata rozga, Avena test, Triticum test
Objavljeno: 30.08.2019; Ogledov: 658; Prenosov: 61
.pdf Celotno besedilo (1,49 MB)

3.
Določanje vsebnosti rastlinskim hormonom podobnih substanc v japonskem dresniku (Fallopia japonica) in kanadski zlati rozgi (Solidago canadensis) s pomočjo biotestov (Cucumis test)
Maja Luković, 2019, magistrsko delo

Opis: Invazivne tujerodne vrste se hitro razmnožujejo in razširjajo ter izpodrivajo avtohtone vrste. V naši raziskavi smo želeli raziskati vsebnost rastlinskim hormonom podobnih substanc v dveh invazivnih tujerodnih rastlinskih vrstah, kanadski zlati rozgi (Solidago canadensis) in japonskem dresniku (Fallopia japonica). S kumaričnim (Cucumis) biotestom smo ugotavljali vsebnost avksinom in citokininom podobnih substanc v rastlinskem materialu, v različnih razvojnih stadijih rasti, sušenem v sušilniku ali liofilizatorju. V obeh proučevanih invazivnih vrstah smo v materialu, sušenem v liofilizatorju določili nekoliko več hormonom podobnih substanc v primerjavi s sušenim materialom v sušilniku. Kanadska zlata rozga (Solidago canadensis) je vsebovala med 65 µg in 116 µg avksinov in med 0 µg in 50 µg citokininov na gram suhe mase (SM) rastlin. Japonski dresnik (Fallopia japonica) je vseboval med 63 µg in 116 µg avksinov in med 0 µg in 53 µg citokininov na gram suhe mase (SM) rastline. Največ avksinov in avksinom podobnih substanc imata obe proučevani vrsti v drugem razvojnem stadiju, v katerem so rastline že razvile dolge, še neolesenele poganjke, ter liste in v tretjem razvojnem stadiju, v katerem so bile rastline skoraj popolnoma razvite, z že nekoliko olesenelimi stebli. Največ citokininov in citokininom podobnih substanc smo zaznali v drugem razvojnem stadiju pri obeh rastlinskih vrstah.
Ključne besede: Solidago canadensis, kanadska zlata rozga, Fallopia japonica, japonski dresnik, invazivne tujerodne rastline, avksini, indol-3-butanojska kislina (IBA), citokinini, 6-benzilaminopurin (BAP), kumarični (Cucumis) biotest
Objavljeno: 29.08.2019; Ogledov: 592; Prenosov: 40
.pdf Celotno besedilo (1,34 MB)

4.
Vpliv tujerodne vrste orjaška zlata rozga (Solidago Gigantea Aiton) na talno semensko banko ekstenzivnih travnikov
Sanja Ozimič, 2018, magistrsko delo

Opis: Orjaška zlata rozga (Solidago gigantea Aiton) je rastlinska vrsta iz družine nebinovk (Asteraceace). Izvira iz Severne Amerike, v Evropo so jo kot okrasno rastlino prinesli v 18. stoletju. Je nezahtevna vrsta, ustrezajo ji različni tipi rastišč ne glede na teksturo tal, osvetljenost, vlažnost prsti ali prisotnost nutrientov v prsti. Širi se hitro in daleč, saj ima dolge in trpežne korenike. Smatra se kot ena izmed najbolj agresivnih invazivnih vrst v Evropi. Problem predstavljajo njeni gosti sestoji, ki izpodrinejo ostale vrste na rastišču, povzroča pa še vrsto drugih težav, zato predvsem na zaščitenih območjih spremljajo njene populacije. V magistrskem delu smo se osredotočili na proučevanje gostih sestojev orjaške zlate rozge na opuščenih travnikih v Motvarjevcih, ki so del Krajinskega parka Goričko. Raziskovali smo vpliv te invazivne vrste na talno semensko banko na dveh izbranih oligotrofnih mokrotnih travnikih (zveza Molinion caeruleae), ki sta imela podobne okoljske razmere, razlika je bila v tem, da je na enem travniku bila visoka gostota orjaške zlate rozge, kot posledica opuščene košnje, medtem ko je bil drugi redno košen in vrsta S.gigantea ni bila prisotna. Na vsakem travniku smo si izbrali dve vzorčni ploskvi v velikosti 0.5 x 0.5 m. Popisali smo floristično sestavo ploskev in na petih mestih (na vsakem vogalu in v sredini) zbrali vzorce tal s cevjo premera 5 cm na dveh različnih globinah (0-5 cm in 5-10 cm). Skupno smo pregledali semensko banko v 40 vzorcih oz. pribl. 3920 cm3 tal. Semena smo od prsti ločili z metodo presejevanja in s flotacijo semen. Najdena semena smo določili, zbrali podatke o morfološko-funkcionalnih potezah popisanih rastlinskih vrst, jih statistično obdelali ter določili tudi CSR oznake rastlinskih združb. Rezultati so pokazali, da vrsta S.gigantea vpliva na talno semensko banko, saj je število najdenih semen na košenem travniku znatno višje (N=668 v 1960 cm3 tal), kot število najdenih semen na opuščenem travniku s prevladujočo zlato rozgo (N=109 v 1960 cm3 tal). Tudi analize CSR rastlinskih strategij so pokazale, da je orjaška zlata rozga močan kompetitor (C), kar dokazuje s svojo uspešnostjo pri širjenju, tvorjenju gostih sestojev in izpodrinjanju ostalih rastlinskih vrst v združbi.
Ključne besede: orjaška zlata rozga, Krajinski park Goričko, invazivna vrsta, talna semenska banka, CSR analiza, metoda presejevanja, metoda flotacije semen, Motvarjevci
Objavljeno: 20.11.2018; Ogledov: 621; Prenosov: 104
.pdf Celotno besedilo (2,06 MB)

5.
Politično delovanje in vloga Ruske pravoslavne cerkve od vpada Batu kana do padca Konstantinopla (1237-1453)
Nejc Drnovšek, 2016, magistrsko delo

Opis: V delu je obravnavano politično delovanje Ruske pravoslavne cerkve v obdobju od vpada Mongolov in njihovega zavojevanja večjega dela ruskih kneževin do padca Konstantinopla. Tematika je razdeljena na več poglavij, v katerih se z različnih vidikov preučujeta vloga in vpliv Cerkve v obravnavanem obdobju. V prvem poglavju so predstavljeni in analizirani dokumenti, imenovani »jarliki«, ki so jih predstavniki duhovščine prejemali od mongolskih vladarjev za potrjevanje njihovega političnega položaja. V njih so opredeljeni privilegiji in dolžnosti Cerkve, kar je ključnega pomena pri razumevanja njenih političnih dejanj in dejanj posameznih metropolitov v tem obdobju. V nadaljevanju je vloga Cerkve razložena na dva načina: z vidika institucije in z vidika dejanj posameznih, najpomembnejših cerkvenih predstavnikov, predvsem metropolitov. Prvi vidik je pomemben, saj je v okvirih obravnavanega časovnega obdobja imela Cerkev že sama po sebi poseben prestiž in vlogo, ker je številne privilegije ohranila iz časov, ko še ni bilo stikov z Mongoli na tem ozemlju. Mongoli so tudi imeli univerzalno pozitiven odnos do Cerkve in vere nasploh, kar se odraža v verski strpnosti znotraj imperija. Z drugega vidika so predvsem pomembni odnosi med metropoliti in glavami treh večjih političnih sil, to je s konstantinopelskim patriarhom, kanom Zlate horde in z velikim knezom najpomembnejše ruske kneževine. Posebna pozornost je namenjena tudi zgodovinopiscem, ki so zaradi političnega in ideološkega ozadja ter številnih nejasnosti v zvezi z obravnavano tematiko vlogo Cerkve obravnavali na najrazličnejše načine. Izpostaviti velja dve večji zgodovinopisni smeri, in sicer predrevolucijsko zgodovinopisje, ki je razlagalo delovanje metropolitov in Cerkve v pozitivni luči, in sovjetsko zgodovinopisje, ki je tematiko skušalo umestiti v okvire marksistične razredne teorije.
Ključne besede: Ruska pravoslavna cerkev, metropolit, Zlata horda, veliki knez, bizantinska cerkev, jarlik
Objavljeno: 10.10.2017; Ogledov: 631; Prenosov: 70
.pdf Celotno besedilo (1,97 MB)

6.
Terminologija čokoladnih sladic v izbranem strokovnem viru
Lea Vrhovnik, 2017, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo z naslovom Terminologija čokoladnih sladic v izbranem strokovnem viru v teoretičnem delu obravnava tematiko čokoladnih sladic, njihov nastanek z razvojem slaščičarske obrti in odkritjem kakavovca ter njegovo predelavo v čokolado, ki predstavlja bistveno sestavino čokoladnih sladic. Posveča se tudi področjema terminologije in terminografije. V empiričnem delu je v ospredju izrazje s področja čokoladnih sladic, izpisano iz izbranega strokovnega vira z naslovom Zlata knjiga – čokolada (Remškar 2007), in njegova jezikoslovna analiza na pravopisni, izrazni in pomenski ravni. Ugotovljeno je, da je analizirano izrazje večinoma večbesedno, pri čemer se večina terminov začenja s pridevnikom čokoladen (npr. čokoladna karamela, čokoladna palačinka, čokoladni kipnik, čokoladni narastek, čokoladno pecivo, čokoladno srce); termini so pogosto sestavljeni iz samostalnikov in pridevnikov, pri tem pa je samostalnik v posameznih primerih tudi prevzeta beseda v citatnem zapisu, npr. čokoladni crème brulée, čokoladni petit-fours. Zbrani izrazi so v ustreznem pomenu v veliki meri prisotni v korpusu Gigafida, kjer lahko imajo dodana tudi opisna poimenovanja za lažjo razumljivost in koristne informacije o okoliščinah rabe, izvoru ipd. V Slovarju slovenskega knjižnega jezika analizirani termini večinoma še niso evidentirani.
Ključne besede: KLJUČNE BESEDE: čokolada, čokoladne sladice, terminologija, termin, Zlata knjiga – čokolada, korpus Gigafida, besedoslovje
Objavljeno: 18.07.2017; Ogledov: 817; Prenosov: 102
.pdf Celotno besedilo (1,20 MB)

7.
Koroška deželna ustava 1849 ter njeni izvori in posledice
Bojan-Ilija Schnabl, 2016, doktorska disertacija

Opis: Disertacija o koroški deželni ustavi iz leta 1849 ter njenih širših izvorov in posledic je temeljno zgodovinopisno delo, ki sloni na izvirni raziskavi in analizi zgodovinskih virov, na inovativnih interdisciplinarnih pristopih ter na terenskem delu. Razkriva številne nove aspekte regionalne ustavno-pravne, pravne, politične ter socialne in jezikovne zgodovine. Združuje znanstvene metode in pristope različnih zgodovinopisnih in znanstvenih šol, tako avstrijskega ustavno-pravnega zgodovinopisja, družbeno-političnega zgodovinopisja novejšega časa v Republiki Sloveniji ter francosko tradicijo strokovne terminologije in se s tem metodično in sistemsko uvršča v izviren evropski medkulturni znanstveni diskurz. Namen je dokazati, da je deželna ustava iz leta 1849 vsekakor pravno-zgodovinsko in znanstveno-teoretično relevantna (in s tem disertabilna), četudi do sedaj še ni bila širše recipirana in vključena v pravno in politično zgodovinopisje tako na avstrijskem Koroškem in v Avstriji kot v Sloveniji. Namen je tudi dokazati, da je bila ustava veljavna in vsaj delno uveljavljena, četudi gotovo ne v vseh njenih delih, ter da je zagotovo imela ustavno-pravne posledice in da je vsekakor bila umeščena v takratni pravni in tudi družbeni sistem kronovin habsburške monarhije. Hkrati je namen dokazati, da je to dejstvo imelo določene zelo konkretne posledice za deželo Koroško (npr. dvojezični deželni zakonik med letoma 1850 in 1859, uradni dvojezični krajevni imeniki za célo deželo ter v določeni meri glede njenih družbenih učinkov celó ustanovitev Mohorjeve) ter da je tudi še danes relevantna za zgodovino oz. zgodovinopisje Avstrije in avstrijske Koroške ter koroških Slovencev in Slovencev v habsburški monarhiji. Sama edicija zgodovinskih krajevnih imenikov predstavlja najobširnejši sklad regionalnih slovenskih endonimov ter empirični in pravno-normativni prikaz jezikovnega stanja v deželi od sredine 19. stoletja dalje. Prosopografija številnih akterjev presega tradicionalne izključujoče se etnične kategorije »lastnega« in »tujega« oz. »odtujenega« in omogoča nova spoznanja o družbenih razvojih tega časa. Posebej zanimive so številne kratke biografije vse-avstrijskih akterjev, saj so bogat vir informacije za slovensko ciljno publiko, ker so biografije, ki se v veliki meri naslanjajo na avstrijske (oz. neslovenske) vire, obogatene z dognanji iz “slovenske” perspektive in/ali prvič predstavljajo osebnosti v njihovem zgodovinskem in ustavno- ali državno-pravnem zgodovinskem kontekstu slovenski publiki. Obsežne raziskave zgodovinopisne terminologije prispevajo k medkulturnem znanstvenem diskurzu, saj so bistvene za preseganje kognitivnih disonanc tudi v znanosti. Aspekti starejše zgodovine služijo kot konceptualni državno-pravni okvir, saj potrjujejo aspekte zgodovinske in pravne kontinuitete, ki so relevantni za razumevanje umestitve koroške deželne ustave v družbenem kontekstu: Personalni princip je rezultat inovativnih terenskih in arhivskih raziskav o kosezih s Celovškega polja, katerih pravne sledi lahko zaznamujemo v nekaterih današnjih katastrskih občinah, torej v aktualnem avstrijskem pravnem sistemu. Prikaz političnih pojmov in enot na širšem geografskem območju (Notranja Avstrija, Ilirske province, kraljevina Ilirija) prispeva k razumevanju njihovih državno-pravnih funkcij tudi v luči kasnejših ustavnih razvojev. Podroben prikaz vseh cislajtanskih državnih in koroških deželnih ustav ter njihovih volilnih redov habsburške dobe omogoča razumevanje zgodovinskih ustavno- in državno-pravnih razvojev ter predstavlja hkrati prvo monografsko predstavitev celotne tudi slovenske ustavne zgodovine v habsburški dobi. Edicija slovenskih ustavnih dokumentov zgodnjekonstitucionalne dobe prvič združuje vsa ustavna zgodovinska besedila avstrijske polovice dvojne monarhije in je po svoje izvirno znanstveno delo, ki omogoča nadaljnje raziskave ustavnosti v ostalih t.i. slovenskih deželah oz. deželah z avtohtonim slovenskim prebivalstvom.
Ključne besede: Ustava, ustavna zgodovina, zgodovinopisje, kognitivne disonance, Koroška, Avstrija, koroški Slovenci, volilni red, deželni jezik, Janez N. Šlojsnik / Schloissnigg, kosezi, Zlata bula 1356, ideologija slovenske nadvojvodine Koroške, Notranja Avstrija, Ilirske province, kraljevina Ilirija, Franc Ksaver Lušin / Luschin, Jakob Peregrin Paulič / Paulitsch, Ignac Franc Zimmermann, Franc Ksaver Kutnar, revolucija 1848, Pillersdorfska ustava, Kroměřižški ustavni osnutek (Kremsierer Entwurf), Oktroirana marčna ustava, Silvestrski patent, koroška deželna ustava, Dunajski književni dogovor, državni zakonik (Reichsgesetzblatt), deželni zakonik (Landesgesetzblatt), krajevni imenik, 1849, 1854, 1860, Politična uravnavna deželna komisija (Landesorganisierungskommission), oktobrska diploma (Oktoberdiplom), februarski patent (Februarpatent), deželni statut, Avstro-ogrski kompromis (Ausgleich), decembrska ustava (Dezemberverfassung), 1867, Ivan Žolger, Kranjska, Štajerska, Goriško in Gradiško, Trst.
Objavljeno: 26.08.2016; Ogledov: 1566; Prenosov: 258
.pdf Celotno besedilo (10,02 MB)

8.
Obdavčitev plemenitih kovin
Rok Dolenc, 2016, magistrsko delo

Opis: V prvem delu naloge, je raziskan zgodovinski vpliv plemenitih kovin in njihov vpliv skozi zgodovino na svetovno gospodarstvo držav. V drugem delu naloge, je predstavljena trenutno veljavna davčna ureditev plemenitih kovin. Problematika obravnava tako nakup kot prodajo plemenitih kovin, bodisi če se za to odloči fizična ali pravna oseba. Posebna pozornost je v nalogi namenjena (ne)obdavčitvi investicijskega zlata. Sledenje je izvzeto iz sistema obdavčitve DDV. Ali je takšna izjema neobdavčitve investicijskega zlata dopustna, je bilo v nalogi obravnavano z vidika načela enakosti v zakonu. Glede na zaključke raziskave, je zapisati, da ne obstoji nikakršen stvarno utemeljen razlog, kateri bi zakonodajalca upravičeval, da uzakoni takšno izjemo. Če se investitor odloči za nakup investicijskega zlata, bi moral biti glede na ustavno načelo enakosti v zakonu enako davčno obravnavan kot investitor, kateri se odloči za nakup katerekoli druge plemenite kovine (platine, srebra in paladija).
Ključne besede: plemenite kovine, trg plemenitih kovin, naložbeni instrumenti, skladi, digitalna zlata valuta, magistrska dela
Objavljeno: 28.06.2016; Ogledov: 1415; Prenosov: 230
.pdf Celotno besedilo (1,84 MB)

9.
Feminizem in marksizem v Zlati beležnici
Nataša Lepoša, 2016, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo z naslovom Feminizem in marksizem v Zlati beležnici se ukvarja z analizo romana z vidika feminističnih in marksističnih motivov. Na začetku diplomskega dela sem predstavila pisateljico Doris Lessing, ki je za pričujoče delo prejela Nobelovo nagrado za literaturo. Roman Zlata beležnica se začne z naslovom Svobodne ženske. Svoboda se prepleta skozi celoten roman, navsezadnje tudi priimek glavnega ženskega lika Anne Freeman simbolno nakazuje na svobodnega človeka. Izid romana Zlata beležnica časovno sovpada z drugim valom feminizma, zato sem se najprej osredotočila na feminizem. Kot osnovo za raziskovanje feminizma sem izpostavila svobodno žensko in njen pogled na poroko, materinstvo, tabu, seksualnost in ujetost. V posameznih beležnicah sem poiskala misli, čustva in intimne izpovedi, v katerih se ti motivi odražajo. V romanu sem odstirala žensko doživljanje sveta, ki se rešuje tradicionalnih in moralnih okvirjev družbe. Od 1953 do 1956 je bila Doris Lessing včlanjena v komunistično partijo. V tretjem delu diplomskega dela sem idejno ozadje romana povezala z marksizmom. Najprej sem se dotaknila teorije marksizma in marksistične literarne kritike. Marksistične motive sem analizirala skozi aktualne debate znotraj komunistične partije, in sicer v Črni in Rdeči beležnici. Gre za motive, ki odkrito obravnavajo odnose med različnimi razredi v družbi. Hkrati sem marksizem postavila kot vzporednico za problematiziranje odnosa do umetniškega ustvarjanja. Ta se kaže v motivu umetnice in njenih razočaranj ob stikih z založniškimi hišami. Anna se na koncu kot individuum sprejme v vsej svoji razpršenosti in se na ta način osvobodi.
Ključne besede: Doris Lessing, Zlata beležnica, feminizem, marksizem, svoboda, ujetost.
Objavljeno: 23.06.2016; Ogledov: 682; Prenosov: 72
.pdf Celotno besedilo (1,07 MB)

10.
Sinteza nanodelcev zlata z modificirano ultrazvočno razpršilno pirolizo
Peter Majerič, 2016, doktorska disertacija

Opis: Doktorsko delo predstavlja študije, eksperimentalno delo, tehnike karakterizacije, rezultate in analize, s katerimi je povezana sinteza čistih, okroglih, neaglomeriranih nanodelcev zlata (AuNPs) z velikostjo okoli 50 nm. V prvem delu raziskav smo sintetizirali AuNPs s konvencionalno ultrazvočno razpršilno pirolizo (USP). Za surovino smo uporabili tetrakloroaurično kislino HAuCl4(s), ki smo jo raztopili v vodi. To raztopino smo v komori z ultrazvokom razpršili v kapljice, ki jih je nosilni plin N2 prenesel v reakcijsko peč. V tej peči so potekale stopnje sinteze: izhlapevanje kapljic, toplotna dekompozicija, redukcija s plinom H2 in zgoščevanje. Nastali so AuNPs različnih oblik z velikostmi do 300 nm, pri čemer smo identificirali visoko stopnjo aglomeracije. Ker s konvencionalnim USP nismo dosegli cilja, smo postavili hipotezo, da lahko izdelamo ciljne AuNPs z modificiranim USP, kjer je cona izhlapevanja kapljic ločena od reakcijske peči, reducirni plin pa je uveden neposredno v reakcijsko peč. Za potrditev hipoteze smo z eksperimenti preučevali vplivne parametre USP-sinteze: koncentracijo Au v začetni raztopini, temperature v coni izhlapevanja kapljic in v reakcijski peči ter pretok plinov N2 in H2. S pomočjo tehnik karakterizacij (TEM, DLS, ICP) na nastalih AuNPs smo ugotovili, da pri USP-sintezi hkrati potekata dva mehanizma nastanka nanodelcev (»kapljica-v-delec«, DTP in »plin-v-delec«, GTP). Z DTP nastajajo veliki nanodelci – do 300 nm, z GTP pa majhni – do 50 nm. Kadar potekata oba mehanizma hkrati, dobimo neugodno bimodalno velikostno porazdelitev AuNPs. Na tej osnovi smo postavili model nastanka AuNPs, ki pojasnjuje, kako lahko pri USP-sintezi s spreminjanjem koncentracije Au v začetni raztopini in pretokov plinov vplivamo na DTP in GTP mehanizma nastanka v korist GTP. S ciljno izbranimi parametri (0,5 g/l Au, 4,5 l/min N2, 2,0 l/min H2) smo ustvarili pogoje za nastanek AuNPs z GTP-mehanizmom. Pri tem so nastali okrogli AuNPs z ozko velikostno porazdelitvijo (37,0 ± 5,5 nm). Tako smo potrdili pravilnost postavljenega modela in hipotezo, da lahko z modificiranim USP izdelamo AuNPs ciljnih lastnosti.
Ključne besede: modificirana ultrazvočna razpršilna piroliza, nanodelci zlata, mehanizmi nastanka, karakterizacija
Objavljeno: 08.06.2016; Ogledov: 1217; Prenosov: 95
.pdf Celotno besedilo (7,14 MB)

Iskanje izvedeno v 0.32 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici