1. Obdavčitev fizičnih oseb pri prodaji virtualnih valut po ZDoh-2 in primerjalno : magistrsko deloAleksander Ahlin, 2021, magistrsko delo Opis: Virtualna valuta je pojem, ki obsega tudi digitalne valute. Med digitalne valute pa umeščamo elektronski denar in kripto valute. Kripto valute imajo tržno vrednost, posledično lahko s poslovanjem z njimi nastane dohodek.
Dohodek lahko doseže fizična oseba ali pravna oseba. Fizična oseba lahko ta dohodek doseže kot fizična oseba v okviru opravljanja dejavnosti ali pa kot fizična oseba per se. Razlikovanje med eno in drugo je pomembno, saj je dohodek v prvem primeru obdavčen v drugem primeru pa ni.
Pomembni so torej kriteriji, ki ločujejo med obema kategorijama dohodka, ki ga doseže fizična oseba (torej, ko ga doseže v okviru dejavnosti in, ko ga ne).Ti ločevalni kriteriji so zapisani v razlagalnih aktih pristojnih davčnih organov. Tako v Sloveniji kot v primerjalnih ureditvah drugih držav so ti kriteriji zapisani pomensko zelo odprto. Postavlja se vprašanje, ali takšna davčnopravna ureditev v RS ustreza zahtevam temeljnih načel davčnega prava in, ali je slovenska ureditev v bistvenem podobna ureditvam v primerljivih pravnih redih.
Ugotovimo lahko, da je v slovenskem pravnem redu obdavčitev fizičnih oseb pri prodaji virtualnih valut v bistvenem drugačna primerljivim ureditvam drugih držav. Ureditve primerjanih držav se med seboj razlikujejo do te mere, da ne moremo govoriti o bistveno podobnih ureditvah. Obstajajo razlike na vseh ravneh urejanja področja. Razlike se kažejo glede: pojmovanja virtualnih valut, pravnega statusa, definicije in delitve virtualne valute, pa tudi v sami davčnopravni ureditvi, razmejitvenih kriterijih in nazadnje tudi davčnopravnih posledicah dohodka iz prodaje virtualne valute. V nekaterih pravnih redih je dohodek fizične osebe iz prodaje virtualne valute vedno obdavčen, drugje je pogojno obdavčen, spet drugje je vedno neobdavčen. Razlikujejo se tudi načini ugotavljanja davčne osnove in stopnje za odmero davka.
Nadalje lahko ugotovimo, da slovenska davčnopravna ureditev problematike zadostuje temeljnim načelom davčnega prava. Po slovenski ureditvi fizična oseba ne more vnaprej zanesljivo predvideti svojega davčnega položaja ob nastanku dohodka s prodajo virtualne valute. Ker pa tudi v ureditvah primerljivih držav fizična oseba ne dosega nič višjega nivoja pravne varnosti, moramo zaključiti, da je nedoločnost davčne ureditve nujna predpostavka, da se doseže efektivna normiranost področja. Primerjalno gledano namreč trenutno ne obstaja boljši (bolj gotov, bolj določljiv) pristop k davčnopravni ureditvi problematike, kot ga imamo pri nas. Zato moramo, kljub temu, da slovenska ureditev sama po sebi ne zadostuje zahtevam davčnih načel - zaključiti, da ob upoštevanju obstoja enakih pomanjkljivosti v ureditvah primerjanih držav - Slovenska ureditev vendarle dosega zahteve temeljnih davčnih načel na področju obdavčevanja dohodkov fizičnih oseb pri prodaji virtualnih valut.
Ključne besede: virtualna valuta, kripto valuta, prodaja virtualne valute, dohodek iz dejavnosti, dohodek iz kapitala, kapitalski dobiček, obdavčitev-primerjalno, tehnologija veriženja blokov, dohodnina
Objavljeno v DKUM: 09.02.2022; Ogledov: 214; Prenosov: 30
 Celotno besedilo (1,02 MB) |
2. Analiza makro in mikro dejavnikov okolja, pomembnih za privabljanje, razvoj in zadržanje človeškega kapitala v SlovenijiAljaž Skaza, 2021, magistrsko delo Opis: Človeški kapital ima vrsto pozitivnih učinkov na makro in mikro ravni, hkrati pa trendi
kažejo veliko pomanjkanje človeškega kapitala na eni strani in naraščanje migracij
človeškega kapitala na drugi, kar povečuje potrebo po privabljanju, razvoju in zadržanju
človeškega kapitala. V magistrskem delu so tako identificirani in analizirani makro in
mikro dejavniki okolja za privabljanje, razvoj in zadržanje človeškega kapitala ter
podjetnika kot izbranega specifičnega človeškega kapitala v Sloveniji. V analizo na
podlagi ugotovitev iz obstoječe literature, ki poudarja, da razlike v dejavnikih med
državami prispevajo k odločitvam o migracijah, z namenom primerjave vključujemo
tudi primerjalne države. Na podlagi opravljene analize zaključimo, da je stanje makro in
mikro dejavnikov za privabljanje, razvoj in zadržanje človeškega kapitala dobro. Na
makro ravni so sicer vidni manjši zaostanki za vrsto dejavnikov, v nekaterih pa je
Slovenija primerljiva ali boljša. Večja odstopanja so na primer vidna le pri višini plače,
terciarni izobrazbi in toleranci do migrantov. Take ugotovitve veljajo za vse skupine
identificiranih dejavnikov (delo, širše delovno okolje, izobrazba, življenjski pogoji,
družina, sociokulturni dejavniki, politični dejavniki, migracijski dejavniki ter poslovni
in podjetniški dejavniki, pri čemer so slednji vezani na podjetnika). Ugotovitve na
mikro ravni so do neke mere omejene z dostopnostjo podatkov, pri čemer ugotavljamo,
da ni vidna odsotnost praks, temveč nizek delež uporabe nekaterih praks. Hkrati je
mogoče reči, da je bila potreba po ustreznih praksah v podjetjih zaznana komaj v
zadnjih desetih letih. Za podjetnika se na makro ravni kljub potrebi po izboljšanju
nekaterih drugih dejavnikov kot temeljna neprivlačna dejavnika izkažeta regulacija in
birokracija. Raziskav, ki bi obravnavale dejavnike za podjetnika na mikro ravni, v
Sloveniji nismo našli. Uporaba dejavnikov, ki se prekrivajo s splošnimi dejavniki, ni
pogosta. Na podlagi tega zaključujemo, da gre za precejšnjo odsotnost praks oziroma
možnost za večjo prisotnost, ki je v virih nismo mogli zajeti. Sklep magistrskega dela
je, da v Sloveniji obstaja prostor za izboljšave makro in mikro dejavnikov okolja,
vključno s tistimi za podjetnika, za kar pa so potrebne ustrezne politike na obeh ravneh.
Ključne besede: dejavniki migracij človeškega kapitala, dejavniki migracij podjetnika, makro dejavniki okolja, mikro dejavniki okolja, Slovenija
Objavljeno v DKUM: 20.12.2021; Ogledov: 275; Prenosov: 42
Celotno besedilo (3,10 MB) |
3. Izzivi pri merjenju uspešnosti poslovanja podjetja Tosama d. o. o.Martina Kotnik, 2021, diplomsko delo Opis: Podjetje samo in okolje v katerem deluje se vseskozi spreminja, zato ga je treba stalno in ciljno usmerjati. Pomembno je, da se v podjetjih spremlja in obravnava uspešnost njihovega poslovanja na različne načine. V tem diplomskem delu raziskujemo, kako meriti uspešnost poslovanja podjetja, kakšne kazalce in kazalnike za to izbrati. Delo smo v grobem razdelili na teoretični in praktični del. V teoretičnem delu smo predstavili izkaz poslovnega izida ter bilanco stanja, nato pa smo prešli na vodoravno in navpično analizo, kazalce in zaključili s kazalniki. V praktičnem delu smo sprva predstavili podjetje Tosama d.o.o., nato pa ugotovitve vodoravne in navpične analize, ter preračunali in na koncu komentirali izbrane kazalnike. Kazalniki, ki smo jih izbrali so dobičkonosnost poslovanja, dobičkonosnost celotnih prihodkov, donosnost kapitala in donosnost sredstev. Ugotovili smo, da je podjetje najbolje poslovalo v letu 2017, nato pa se je uspešnost poslovanja v letu 2018 nekoliko poslabšala, zaradi povišanja proizvajalnih stroškov, predvsem zaradi rasti cen bombaža, ki je ena od njihovih osnovnih surovin, v letu 2019 pa se je zopet nekoliko izboljšala. Ugotovili smo, da je proučevanje s finančnimi kazalci sicer zanesljivo, vendar hkrati tudi pomanjkljivo, saj temeljijo na preteklih dogodkih in so usmerjeni kratkoročno, zato jih je najbolje dopolniti z nefinančnimi kazalci.
Ključne besede: izkaz poslovnega izida, bilanca stanja, kazalniki, uspešnost poslovanja, donosnost kapitala, donosnost sredstev
Objavljeno v DKUM: 09.11.2021; Ogledov: 214; Prenosov: 57
Celotno besedilo (3,50 MB) |
4. Povečanje osnovnega kapitala (dokapitalizacije) s stvarnimi vložki v družbi z omejeno odgovornostjo pravni in davčni vidikiŠpela Cimerman, 2021, diplomsko delo Opis: V Sloveniji se čedalje več ljudi odloča za samostojno poslovno pot. Ena izmed bolj pogostih odločitev je odprtje družbe z omejeno odgovornostjo. Človek lahko družbo ustanovi sam ali skupaj z drugimi. Marsikdo se pa pri tem ne zaveda, da odprtje družbe z omejeno odgovornostjo za seboj potegne veliko poznavanja zakonov in pravil, da družba lahko pravilno in nemoteno deluje ter je na svoji poslovni poti uspešna, raste in se razvija. Eden izmed glavnih ciljev vsake družbe je dobiček. Dobiček družba lahko dobi z dobrim poslovanjem. Med glavne finančne vire tako prištevamo povečanje osnovnega kapitala s stvarnimi vložki, ki so ključnega pomena za družbo z omejeno odgovornostjo.
V diplomskem delu smo se osredotočili predvsem na opredelitev družbe z omejeno odgovornostjo, opredelitve povečanja osnovnega kapitala s stvarnimi vložki v družbi z omejeno odgovornostjo, preučili smo vzroke, zakaj se družba odloči za povečanje svojega osnovnega kapitala ter kako izgledata pravni in davčni vidik povečanja osnovnega kapitala s stvarnimi vložki v d. o. o.
Prikazali smo tudi praktičen primer podjetja, ki se je odločilo povečati svoj osnovni kapital na enega od načinov izročitve stvarnih vložkov v družbo in kakšne posledice je to družbi prineslo. Ugotovili smo tudi, da se družba za povečanje osnovnega kapitala odloči predvsem zaradi nove poslovne priložnosti na trgih, večje moči in rasti podjetja. Pri tem lahko nastanejo tako pozitivne kot negativne posledice, če si družbeniki ne pogledajo dovolj natančno zakonov, ki se nanašajo na družbo. Pomembna ugotovitev je bila tudi, da se v postopku povečanja osnovnega kapitala s stvarnimi vložki v nekaterih primerih ustvarja davčna obveznost za vlagatelja, v drugih pa ne.
Družba z omejeno odgovornostjo je najbolj pogosta oblika družbe v Sloveniji.
Ključne besede: Povečanje osnovnega kapitala, dokapitalizacija, družba z omejeno odgovornostjo, stvarni vložki, Zakon o gospodarskih družbah, davki.
Objavljeno v DKUM: 08.11.2021; Ogledov: 320; Prenosov: 79
Celotno besedilo (1,18 MB) |
5. Povezanost formalne izobrazbe s pridobljenimi kompetencami ter usposobljenostjo za deloNives Lužar, 2021, magistrsko delo Opis: Namen pričujočega magistrskega dela je ugotoviti povezanost formalne izobrazbe s pridobljenimi kompetencami ter usposobljenostjo za delo. Da bi ugotovili, kakšna je povezanost med njima, smo v teoretičnem delu najprej predstavili pomen izobraževanja v sodobni družbi in njegove učinke, nato pa predstavili slovenski šolski sistem ter njegovo skladnost s konceptom družbe znanja. Izpostavili smo dve vplivni teoriji izobraževanja – teorijo človeškega kapitala in teorijo signaliziranja –, ter ju uporabili za razlago povezanosti formalne izobrazbe s kompetencami in usposobljenostjo posameznika.
Anketirali smo 205 zaposlenih posameznikov z dokončano 5., 6. ali 7. stopnjo izobrazbe s področja Dolenjske. Za obdelavo podatkov smo uporabili deskriptivno in kavzalno-neeksperimentalno metodo empiričnega raziskovanja. Rezultati analiz so pokazali na razpršena stališča anketirancev glede uporabnosti znanja, pridobljenega pri formalnem izobraževanju, pri delu in njegovem izoblikovanju človeškega kapitala. Njihova stališča pri opredeljevanju primarne funkcije izobraževanja pa so si bila dokaj enotna, saj je večina anketirancev kot najpomembnejšo funkcijo izobraževanja opredelila funkcijo, ki jo izpostavlja teorija človeškega kapitala. V družbenem okolju, kakršnega predstavlja Slovenija, smo na podlagi rezultatov analiz pripisali večjo napovedno vrednost teoriji človeškega kapitala. Z nadaljnjo analizo smo zaznali tudi nekaj statistično značilnih razlik glede na spol, stopnjo izobrazbe in stroko zaposlitve.
Ključne besede: izobraževanje, družba znanja, človeški kapital, teorija signaliziranja, teorija človeškega kapitala
Objavljeno v DKUM: 19.04.2021; Ogledov: 356; Prenosov: 55
Celotno besedilo (1,17 MB) |
6. PRIMERJAVA OBDAVČITVE KAPITALSKIH DOBIČKOV FIZIČNIH IN PRAVNIH OSEB MED SLOVENIJO IN SRBIJOZlatko Djuričić, 2015, diplomsko delo Opis: Za državo je pobiranje davkov izrednega pomena, za zavezance pa je le-to povečini neugodno, saj so davčne stopnje visoke. Z institutom davčnih olajšav država poskuša omiliti negativni učinek pobiranja davkov pri zavezancih ter jih vzpodbuditi k prijavi in plačilu davkov. Pomemben vir Slovenskega in Srbskega državnega proračuna je tudi davek od kapitalskih dobičkov fizičnih in pravnih oseb. Pomemben je predvsem z vidika gospodarskega razvoja, saj v današnjem času globalizacije in mednarodne trgovine vedno več subjektov (fizičnih in pravnih oseb) poskuša prodreti na tuje trge z namenom povečanja konkurenčnosti ter zaradi doseganja dobičkov z vlaganji na tuje trge. Zakonodaja s področja davkov ima velik pomen pri odločitvi posameznika ali pravne osebe ali in v katerih državah bo ustvarjal svoj kapital. Osnovni interese vsakega subjekta je zagotovo ustvarjanje čim večjega kapitalskega dobička obremenjenega s čim nižjimi davki. Davčni ureditvi obdavčitve kapitalskih dobičkov v Sloveniji in Srbiji sta si deloma različni, kar povzroča različne davčne obremenitve zavezancev za davek iz dobička ter posledično tudi drugačne finančne učinke, ki jih imata za proračune obeh držav. Za vse države, tudi Slovenijo in Srbijo, je v času recesije ter finančne in gospodarske krize pomembno, da s ciljem gospodarskega razvoja in zmanjševanjem stopnje brezposelnosti ustvarijo ugodno davčno klimo tudi za ustvarjanje kapitalskih dobičkov.
Ključne besede: davek, dohodnina, davek od dohodka pravnih oseb, dobiček iz kapitala, dvojna obdavčitev
Objavljeno v DKUM: 18.03.2021; Ogledov: 349; Prenosov: 37
Celotno besedilo (426,57 KB) |
7. Optimizacija obratnega kapitala v podjetju sij metal ravne, d.o.o.Vanja Lužnic, 2020, magistrsko delo Opis: Pomen obratnega kapitala in njegova optimizacija je vse pomembnejša tema tako v večjih gospodarskih družbah kot tudi med akademiki. Učinkovito upravljanje z obratnim kapitalom lahko ima pozitivne učinke tako na likvidnost podjetja kot tudi na njegovo dobičkonosnost. V magistrskem delu smo predstavili podjetje SIJ Metal Ravne in njegov obratni kapital. Preučili smo, kako optimizirati obratni kapital na primeru podjetja SIJ Metal Ravne, ter obratni kapital podjetja SIJ Metal Ravne primerjali z njegovimi največjimi konkurenti. Za primerjavo smo uporabili krogotok denarja ter njegove tri komponente – dni vezave terjatev do kupcev, dni vezave zalog ter dni vezave obveznosti do dobaviteljev. Optimiziran obratni kapital podjetja SIJ Metal Ravne smo z dejanskim obratnim kapitalom primerjali s pomočjo kazalnikov obratnega kapitala, in sicer s kratkoročnim koeficientom, pospešenim koeficientom, kapitalsko intenzivnostjo neto obratnega kapitala ter koeficientom obračanja neto obratnega kapitala. S pomočjo Pearsonovega koeficienta korelacije smo ugotavljali, če je obratni kapital v pozitivni korelaciji z donosnostjo sredstev in dobičkonosnostjo kapitala. Pripravili smo tudi predlog ukrepov za izboljšanje obratnega kapitala v podjetju SIJ Metal Ravne.
Ključne besede: obratni kapital, optimizacija obratnega kapitala, krogotok denarja, kazalniki obvladovanja obratnega kapitala, dobičkonosnost podjetja.
Objavljeno v DKUM: 09.02.2021; Ogledov: 441; Prenosov: 93
Celotno besedilo (1,13 MB) |
8. Davek od dobička iz kapitala nepremičnin in oddajanja premoženja v najem v Sloveniji, Rusiji in Veliki BritanijiSabina Težak, 2020, diplomsko delo Opis: Davek od dobička iz kapitala in davek od dohodka iz oddajanja premoženja v najem sta pomembna davka, ki ju upoštevamo pri prometu nepremičnin. Zakonu o dohodnini je pravna podlaga teh zakonov in nam pove kdo so zavezanci za plačilo davka, predmeti obdavčitve in olajšave ter oprostitve plačila davkov.
V tem delu diplomskega projekta se osredotočamo na davek od dobička iz kapitala in na davek od dohodka iz oddajanja premoženja v najem v Sloveniji, Rusiji in Veliki Britaniji. Davčni in pravni sistemi se v teh državah razlikujejo, prav tako pa so velike razlike v davčnih stopnjah. V sistemih zasledimo razne olajšave, ki zmanjšujejo davčne stopnje in s tem znižajo samo plačilo davka. Posebnost te diplomske naloge je v tem, da v nobeni državi ni enak davčni sistem in ni enake davčne stopnje.
Diplomski projekt tako odgovori na vprašanja posebnostih višine davčnih stopenj in katere olajšave in oprostitve lahko zasledimo v posameznih državah. Izdelali smo primerjalno analizo davka od dobička iz kapitala in davka od dohodka iz oddajanja premoženja v najem med Slovenijo in Rusijo ter med Slovenijo in Veliko Britanijo.
Ključne besede: davek, dobiček iz kapitala, dohodek iz oddajanja premoženja v najem, davčna stopnja
Objavljeno v DKUM: 23.11.2020; Ogledov: 475; Prenosov: 94
Celotno besedilo (622,10 KB) |
9. Pridobivanje, odsvajanje ter umik lastnih poslovnih deležev v družbi z omejeno odgovornostjo : magistrsko deloMartina Jutriša, 2020, magistrsko delo Opis: Magistrsko delo obravnava pridobivanje in odsvajanje lastnih poslovnih deležev v družbi z omejeno odgovornostjo in njihov umik.
Osrednji del naloge podrobneje obravnava pridobivanje lastnih poslovnih deležev v družbi z omejeno odgovornostjo, saj Zakon o gospodarskih družbah v 500. členu določa, da lahko družba z omejeno odgovornostjo pridobi lastne poslovne deleže. Imetnica poslovnega deleža postane tako, da odkupi del kapitala (poslovni delež) od družbenika oziroma enega izmed družbenikov. V delu so opredeljeni pogoji za pridobitev lastnih poslovnih deležev, obveznost oblikovanja rezerv za lastne deleže, razlogi pridobitve, postopek pridobitve lastnih poslovnih deležev ter naštete so sankcije nedopustno pridobljenih lastnih poslovnih deležev.
Davčna obravnava odkupa lastnih poslovnih deležev v družbi z omejeno odgovornostjo se je temeljito spremenila s sprejetjem zadnje novele Zakona o dohodnini. Davčna obravnava je ločena na opredelitev odkupa poslovnih deležev od fizičnih oseb ter na odkup poslovnih deležev od pravnih oseb. Pri odkupu lastnih poslovnih deležev od fizičnih oseb je najprej predstavljena davčna obravnava odkupa lastnih poslovnih deležev, ki je veljala do 31. 12. 2019, in nato davčna obravnava odkupa lastnih poslovnih deležev, ki velja od 1. 1. 2020 naprej. Odkup lastnih poslovnih deležev od 1. 1. 2020 ni več obdavčen po pravilih o obdavčitvi dobičkov iz kapitala ter izjemoma po pravilih o obdavčitvi dividend, če se ugotovi zloraba, temveč vedno skladno s pravili o obdavčitvi dividend. Predstavljen je tudi način uveljavljanja zmanjšanja izplačane vrednosti delnic ali deležev v primeru odsvojitve delnic ali deležev v okviru pridobivanja lastnih delnic oziroma deležev družbe za nabavno vrednost odsvojenih delnic ali deležev. V povezavi s transakcijo odkupa lastnih poslovnih deležev je povezano tudi področje prikritih izplačil dobička in navideznega pravnega posla, ki je predstavljeno na podlagi sodne prakse.
Splošna pravila, ki veljajo za odsvojitev poslovnih deležev (od 480. člena do 483. člena Zakona o gospodarskih družbah) se uporabijo pri odsvojitvi lastnih poslovnih deležev, saj Zakon o gospodarskih družbah vsebuje nobenih posebnih določb.
Družba z omejeno odgovornostjo lahko lastni poslovni delež tudi umakne, pri čemer Zakon o gospodarskih družbah pri tem napotuje na smiselno uporabo pravil o zmanjšanju osnovnega kapitala z umikom delnic, katera so opredeljena v 381. do 383. členu Zakona o gospodarskih družbah. Najprej je predstavljena pravna opredelitev zmanjšanja osnovnega kapitala z umikom lastnega poslovnega deleža, nato pa opisan sam postopek izvedbe zmanjšanja osnovnega kapitala. Avtorica v delu ugotavlja, da lahko družba z omejeno odgovornostjo umakne le tisti poslovni delež, ki ga je pred tem pridobila in za pridobitev katerega je izvršila plačilo izključno iz rezerv, oblikovanih za lastne poslovne deleže. V nadaljevanju sta opredeljena tudi bilančnopravni vidiki in davčni vidik umika lastnega poslovnega deleža.
Ključne besede: družba z omejeno odgovornostjo, lastni poslovni delež, pridobitev lastnega poslovnega deleža, odsvojitev lastnega poslovnega deleža, zmanjšanje osnovnega kapitala, umik lastnega poslovnega deleža
Objavljeno v DKUM: 20.07.2020; Ogledov: 1723; Prenosov: 497
Celotno besedilo (1013,43 KB) |
10. Poenostavljeno zmanjšanje osnovnega kapitala v slovenskem in nemškem pravu : magistrsko deloNino Ćaćić, 2020, magistrsko delo Opis: Poenostavljeno zmanjšanje osnovnega kapitala je ena izmed sprememb osnovnega kapitala. Za delniško družbo in družbo z omejeno odgovornostjo je urejeno v Zakonu o gospodarskih družbah (ZGD-1). Nemški pravni red pa to ureja v dveh zakonih. Za delniško družbo je urejeno v Aktiengesetzu (AktG), za družbo z omejeno odgovornostjo pa v GmbH-Gesetzu (GmbHG). Da se lahko poenostavljeno zmanjšanje izvede, morajo biti pri vseh družbah podane določene predpostavke, ki se ravnajo po obstoju rezerv v lastnem kapitalu družbe. Zaradi različne členitve lastnega kapitala se pravna reda pri tem razlikujeta. Vendar pa je v vseh primerih odločilen njihov delež od osnovnega kapitala. Namen, za katerega se lahko uporabi znesek, ki je nastal iz poenostavljenega zmanjšanja osnovnega kapitala, je v bistvu pokrivanje izgube in odvajanje v kapitalske rezerve. S poenostavljenim zmanjšanjem osnovnega kapitala se načeloma zasleduje cilj sanacije družbe. Ker je poslovanje v Nemčiji dinamičnejše, je nemški pravni red razvil določene institute, ki še bolj pospešujejo sanacijo. Najpomembnejša je možnost povratnega učinka, s katerim se poseže v letno poročilo lanskega poslovnega leta.
Družba pa pri svojem sanacijskem namenu ni neomejena, temveč je pri tem omejena s pravili za varstvo upnikov in družbenikov. Zaradi skope ureditve poenostavljenega zmanjšanja se to varstvo največkrat povezuje s splošnimi bilančnimi pravili. Prav tako pa teorija za potrebe poenostavljenega zmanjšanja prilagaja razlago teh bilančnih pravil. Najbolj vidno je to pri pojmu zakonskega rezervnega sklada.
Nemški pravni red tako varstvo upnikov kot tudi družbenikov natančno (podrobneje kot ZGD-1) ureja v številnih določbah AktG in GmbH. Rešitve pri tem pa so v veliki meri podobne. Ločiti je treba med varstvom upnikov ex ante in ex post. Prvo se osredotoča na varstvo med ali pred postopkom poenostavljenega zmanjšanja, drugo varstvo pa velja po opravljenem postopku poenostavljenega zmanjšanja. Družba z omejeno odgovornostjo je glede tega podnormirana, saj 520. člen ZGD-1 ne predvideva smiselne uporabe ex post varstva, ki je urejen v 380. členu ZGD-1 pri delniški družbi. Pri poenostavljenem zmanjšanju je prav tako treba upoštevati splošna pravila o osnovnem kapitalu in neveljavnosti sklepov skupščine družb.
Ključne besede: d.d., d.o.o., AG, zakonski rezervni sklad, poenostavljeno zmanjšanje osnovnega kapitala, pokrivanje izgube, izplačilna prepoved, kapitalske rezerve, bilančno pravo.
Objavljeno v DKUM: 18.06.2020; Ogledov: 1268; Prenosov: 170
Celotno besedilo (664,96 KB) |
