Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Namen pričujočega magistrskega dela je ugotoviti povezanost formalne izobrazbe s pridobljenimi kompetencami ter usposobljenostjo za delo. Da bi ugotovili, kakšna je povezanost med njima, smo v teoretičnem delu najprej predstavili pomen izobraževanja v sodobni družbi in njegove učinke, nato pa predstavili slovenski šolski sistem ter njegovo skladnost s konceptom družbe znanja. Izpostavili smo dve vplivni teoriji izobraževanja – teorijo človeškega kapitala in teorijo signaliziranja –, ter ju uporabili za razlago povezanosti formalne izobrazbe s kompetencami in usposobljenostjo posameznika. Anketirali smo 205 zaposlenih posameznikov z dokončano 5., 6. ali 7. stopnjo izobrazbe s področja Dolenjske. Za obdelavo podatkov smo uporabili deskriptivno in kavzalno-neeksperimentalno metodo empiričnega raziskovanja. Rezultati analiz so pokazali na razpršena stališča anketirancev glede uporabnosti znanja, pridobljenega pri formalnem izobraževanju, pri delu in njegovem izoblikovanju človeškega kapitala. Njihova stališča pri opredeljevanju primarne funkcije izobraževanja pa so si bila dokaj enotna, saj je večina anketirancev kot najpomembnejšo funkcijo izobraževanja opredelila funkcijo, ki jo izpostavlja teorija človeškega kapitala. V družbenem okolju, kakršnega predstavlja Slovenija, smo na podlagi rezultatov analiz pripisali večjo napovedno vrednost teoriji človeškega kapitala. Z nadaljnjo analizo smo zaznali tudi nekaj statistično značilnih razlik glede na spol, stopnjo izobrazbe in stroko zaposlitve.
Ključne besede: izobraževanje, družba znanja, človeški kapital, teorija signaliziranja, teorija človeškega kapitala
Objavljeno: 19.04.2021; Ogledov: 178; Prenosov: 33
Celotno besedilo (1,17 MB)

Opis: Pomen obratnega kapitala in njegova optimizacija je vse pomembnejša tema tako v večjih gospodarskih družbah kot tudi med akademiki. Učinkovito upravljanje z obratnim kapitalom lahko ima pozitivne učinke tako na likvidnost podjetja kot tudi na njegovo dobičkonosnost. V magistrskem delu smo predstavili podjetje SIJ Metal Ravne in njegov obratni kapital. Preučili smo, kako optimizirati obratni kapital na primeru podjetja SIJ Metal Ravne, ter obratni kapital podjetja SIJ Metal Ravne primerjali z njegovimi največjimi konkurenti. Za primerjavo smo uporabili krogotok denarja ter njegove tri komponente – dni vezave terjatev do kupcev, dni vezave zalog ter dni vezave obveznosti do dobaviteljev. Optimiziran obratni kapital podjetja SIJ Metal Ravne smo z dejanskim obratnim kapitalom primerjali s pomočjo kazalnikov obratnega kapitala, in sicer s kratkoročnim koeficientom, pospešenim koeficientom, kapitalsko intenzivnostjo neto obratnega kapitala ter koeficientom obračanja neto obratnega kapitala. S pomočjo Pearsonovega koeficienta korelacije smo ugotavljali, če je obratni kapital v pozitivni korelaciji z donosnostjo sredstev in dobičkonosnostjo kapitala. Pripravili smo tudi predlog ukrepov za izboljšanje obratnega kapitala v podjetju SIJ Metal Ravne.
Ključne besede: obratni kapital, optimizacija obratnega kapitala, krogotok denarja, kazalniki obvladovanja obratnega kapitala, dobičkonosnost podjetja.
Objavljeno: 09.02.2021; Ogledov: 243; Prenosov: 66
Celotno besedilo (1,13 MB)

Opis: Magistrsko delo obravnava pridobivanje in odsvajanje lastnih poslovnih deležev v družbi z omejeno odgovornostjo in njihov umik. Osrednji del naloge podrobneje obravnava pridobivanje lastnih poslovnih deležev v družbi z omejeno odgovornostjo, saj Zakon o gospodarskih družbah v 500. členu določa, da lahko družba z omejeno odgovornostjo pridobi lastne poslovne deleže. Imetnica poslovnega deleža postane tako, da odkupi del kapitala (poslovni delež) od družbenika oziroma enega izmed družbenikov. V delu so opredeljeni pogoji za pridobitev lastnih poslovnih deležev, obveznost oblikovanja rezerv za lastne deleže, razlogi pridobitve, postopek pridobitve lastnih poslovnih deležev ter naštete so sankcije nedopustno pridobljenih lastnih poslovnih deležev. Davčna obravnava odkupa lastnih poslovnih deležev v družbi z omejeno odgovornostjo se je temeljito spremenila s sprejetjem zadnje novele Zakona o dohodnini. Davčna obravnava je ločena na opredelitev odkupa poslovnih deležev od fizičnih oseb ter na odkup poslovnih deležev od pravnih oseb. Pri odkupu lastnih poslovnih deležev od fizičnih oseb je najprej predstavljena davčna obravnava odkupa lastnih poslovnih deležev, ki je veljala do 31. 12. 2019, in nato davčna obravnava odkupa lastnih poslovnih deležev, ki velja od 1. 1. 2020 naprej. Odkup lastnih poslovnih deležev od 1. 1. 2020 ni več obdavčen po pravilih o obdavčitvi dobičkov iz kapitala ter izjemoma po pravilih o obdavčitvi dividend, če se ugotovi zloraba, temveč vedno skladno s pravili o obdavčitvi dividend. Predstavljen je tudi način uveljavljanja zmanjšanja izplačane vrednosti delnic ali deležev v primeru odsvojitve delnic ali deležev v okviru pridobivanja lastnih delnic oziroma deležev družbe za nabavno vrednost odsvojenih delnic ali deležev. V povezavi s transakcijo odkupa lastnih poslovnih deležev je povezano tudi področje prikritih izplačil dobička in navideznega pravnega posla, ki je predstavljeno na podlagi sodne prakse. Splošna pravila, ki veljajo za odsvojitev poslovnih deležev (od 480. člena do 483. člena Zakona o gospodarskih družbah) se uporabijo pri odsvojitvi lastnih poslovnih deležev, saj Zakon o gospodarskih družbah vsebuje nobenih posebnih določb. Družba z omejeno odgovornostjo lahko lastni poslovni delež tudi umakne, pri čemer Zakon o gospodarskih družbah pri tem napotuje na smiselno uporabo pravil o zmanjšanju osnovnega kapitala z umikom delnic, katera so opredeljena v 381. do 383. členu Zakona o gospodarskih družbah. Najprej je predstavljena pravna opredelitev zmanjšanja osnovnega kapitala z umikom lastnega poslovnega deleža, nato pa opisan sam postopek izvedbe zmanjšanja osnovnega kapitala. Avtorica v delu ugotavlja, da lahko družba z omejeno odgovornostjo umakne le tisti poslovni delež, ki ga je pred tem pridobila in za pridobitev katerega je izvršila plačilo izključno iz rezerv, oblikovanih za lastne poslovne deleže. V nadaljevanju sta opredeljena tudi bilančnopravni vidiki in davčni vidik umika lastnega poslovnega deleža.
Ključne besede: družba z omejeno odgovornostjo, lastni poslovni delež, pridobitev lastnega poslovnega deleža, odsvojitev lastnega poslovnega deleža, zmanjšanje osnovnega kapitala, umik lastnega poslovnega deleža
Objavljeno: 20.07.2020; Ogledov: 731; Prenosov: 216
Celotno besedilo (1013,43 KB)

Opis: Magistrsko delo obravnava javni red kot eno izmed izjem pri prostem pretoku kapitala. Pretok kapitala je bil v okviru EU v primerjavi z ostalimi svoboščinami notranjega trga liberaliziran razmeroma pozno, t. j. leta 1988 z Direktivo 88/361/EGS, kot svoboščina pa je bil opredeljen z Maastrichtsko pogodbo iz leta 1993. Prosti pretok kapitala ni le najmlajša, temveč tudi najširša svoboščina, saj se navezuje tudi na pretok kapitala med državami članicami in tretjimi državi. Pretok kapitala v smislu prava EU obsega čezmejne finančne transferje z investicijsko naravo. 63. člen PDEU kot osrednja določba glede prostega pretoka kapitala določa splošno prepoved omejevanja pretoka kapitala – prepovedani so diskriminatorni omejevalni ukrepi in nediskriminatorni ukrepi z odvračevalnim učinkom. V magistrskem delu izpostavljam, da nobena izmed svoboščin notranjega trga EU ni absolutna. PDEU državam članicam dopušča sprejemanje ukrepov, ki zaradi varovanja nacionalnih interesov omejujejo svoboščine. Izjeme je potrebno razlagati ozko, upoštevaje načelo sorazmernosti kot eno izmed temeljnih načel prava EU. Osrednji člen, ki določa specifične izjeme na področju prostega pretoka kapitala, je 65. člen PDEU. Ta med drugim v točki (b) svojega prvega odstavka določa, da lahko države članice sprejmejo ukrepe, ki so upravičeni zaradi javnega reda ali javne varnosti. V nalogi ugotavljam, da je javni red v osnovi pojem nacionalnega prava, katerega namen je varovanje temeljnih pravnih in družbenih vrednot, vendar so zaradi članstva v EU javni redi vseh držav članic skupni vsaj v delu, ki ga imenujemo evropski javni red, ki predstavlja del nacionalnega javnega reda. Ugotavljam tudi, da je Sodišče omejitve pri uporabi javnega reda kot izjeme pri prostem pretoku kapitala mutatis mutandis prevzelo iz sodne prakse s področja ostalih svoboščin. Ugotavljam, da zaradi široke razlage pojma »kapital« v okviru prava EU, sodna praksa posega na številna področja. Prelomna zadeva na tem področju je zadeva C-54/99, Église de scientologie, v kateri je Sodišče odločilo, da je javni red kot izjemo potrebno razlagati restriktivno, da je javni red kot izjema utemeljen le v primeru obstoja resnične in dovolj resne nevarnosti za temeljne družbene interese, da javni red kot izjema nikoli ne sme zasledovati gospodarskih ciljev, da morajo posameznikom biti na razpolago pravna sredstva ter da mora ukrep, utemeljen iz razloga javnega reda, biti sorazmeren. Test sorazmernosti je nadgradilo še s kriterijem pravne varnosti. Sodišče je z odločbo v zadevi Église de scientologie močno omejilo pojem javnega reda. Izpostavljam, da so ena izmed oblik pretoka kapitala naložbe v nepremičnine, vključno s pravico do pridobitve, uporabe ali odsvojitve kmetijskih zemljišč. S problematiko omejevanja pridobivanja kmetijskih zemljišč se je Sodišče soočilo v zadevi C-452/01, Ospelt, nedavno pa tudi v zadevi C-235/17, Komisija proti Madžarski. Iz analize problematike izhaja, da nekateri ključni vidiki kmetijske politike predstavljajo del javnega reda posameznih držav. Ugotavljam tudi, da sta v času krize evrskega območja sta Ciper in Grčija sprejela omejevalne ukrepe, s katerimi je bil vzpostavljen nadzor kapitala, ki sam po sebi predstavlja resno kršitev načela prostega pretoka kapitala, vendar je Komisija smatrala, da so bilu ukrepi utemeljeni iz razloga varovanja javnega reda in iz nujnih razlogov v splošnem interesu. V magistrski nalogi ugotavljam, da je javni red avtonomen pojem prava EU, ki ga Sodišče razlaga ozko. Pristop k javnemu redu kot izjemi je še dodatno zaostrilo s svojo odločbo v zadevi Église de scientologie. Ugotavljam, da so omejitve, ki jih je Sodišče postavilo državam članicam glede uporabe javnega reda kot izjeme, zelo stroge. Zaskrbljujoče je zlasti pretirano omejevanje držav članic pri določanju vsebine njihovega javnega reda v kontekstu prava EU, pri čemer se zdi, da Sodišče pozablja, da vsebina javnega reda v prvi vrsti predstavlja nacionalno vprašanje.
Ključne besede: pretok kapitala, kapital, javni red, javni red kot izjema, evropski javni red, svoboščine notranjega trga EU, notranji trg EU, 63. člen PDEU, 65. člen PDEU, Église de scientologie, pridobivanje kmetijskih zemljišč EU, Ospelt, kapitalski nadzor
Objavljeno: 20.12.2019; Ogledov: 451; Prenosov: 85
Celotno besedilo (1,86 MB)

Opis: Magistrsko delo obsega problematiko in dileme pri obdavčitvi dohodkov iz kapitala, s poudarkom na obrestih. V uvodu sem se opredelila do samega davčnega sistema v Republiki Sloveniji ter podrobno opisala samo davčno obveznost zavezancev za davek ter način izpolnitve le-te. Nadalje sem predstavila, kako so po Zakonu o dohodnini (v nadaljevanju ZDoh-2) davčno obravnavani dohodki fizičnih oseb. Predmet obdavčitve dohodnine so namreč vsi dohodki fizične osebe, ki so bili pridobljeni oziroma doseženi v enem davčnem letu, ki je enako koledarskemu letu. Za lažje razumevanje same vsebine sem predstavila pojem rezidentstva Republike Slovenije, ki predstavlja v sistemu obdavčitve z dohodnino odločilno dejstvo, saj le-ta zavezanca zaradi določenega statusa (rezidentstva, državljanstva) ali vira dohodka opredeljuje kot plačnika davka oz. zavezanca za sam davek. Zaradi obdavčitve rezidenta po načelu »svetovnega dohodka«, dolžan je namreč plačati davek za dohodke z virom v in izven Slovenije, se prav pogosto zgodi, da je zavezanec za davek strožje obravnavan. Ob izplačilu enega samega dohodka, sta le-tega obdavčili dve državi. Posledice takšnega dvojnega obdavčenja so države želele zajeziti predvsem s sprejetjem mednarodnih pogodb o izogibanju dvojnega obdavčenja, podpisnica mnogih je tudi Republika Slovenija. V nadaljevanju magistrskega dela sem se opredelila do dohodkov iz kapitala, katerih kategorija so tudi obresti. Le-te sem kot prvo kategorijo dohodkov iz kapitala še bolj sprecifično opisala. Uvodoma sem naštela obresti, ki so zakonsko taksativno navedene, saj so le-te obresti podvržene obdavčenju z dohodnino. Obdavčljive obresti so namreč splošno opredeljene kot vsako nadomestilo, ki ne predstavlja vračila glavnice iz finančno dolžniškega razmerja, vključno z nadomestili za tveganje ali za zmanjšanje vrednosti glavnice iz finančno dolžniškega razmerja zaradi inflacije. Dohodki iz kapitala se za razliko od ostalih kategorij dohodkov fizičnih oseb ne vključujejo več v letno dohodninsko napoved, niti se ne več vštevajo v letno davčno osnovo za izračun dohodnine, ker se izračunana in plačana dohodnina od teh dohodkov šteje za dokončni davek. Ti dohodki se obdavčujejo po proporcionalni stopnji, ki je načeloma 25 odstotna, in brez upoštevanja vseh davčnih olajšav. V tem jedru magistrskega dela sem natančneje raziskala različne davčne osnove, ki so podlaga za nadaljno obdavčitev obresti. Le-te so za posamezne vrste obresti precej različne, identična jim je zgolj davčna stopnja. V osrednjem delu naloge sem se posvetila tudi načinu izpolnitve davčne obveznosti iz naslova obdavčitve obresti, saj ZDoh-2 uzakonja dva različna načina izpolnjevanja le-te oz. samega izračuna in načina plačila davka za davčnega zavezanca. Na koncu sledi še podrobnejša analiza posameznih vrst obresti, kot obdavčljivih dohodkov po Zdoh-2 ter razprava glede morebitnih razlik ali izjem med njimi ter takšen vpliv ima morebiti to na samo davčno obravnavo.
Ključne besede: Zakon o dohodnini, dohodki fizičnih oseb, obdavčitev fizičnih oseb, dohodnina, davek, dohodki iz kapitala, obresti kot dohodek fizične osebe
Objavljeno: 03.07.2018; Ogledov: 909; Prenosov: 155
Celotno besedilo (1,18 MB)