1. Pregled prevzema in oddaje električne energije v elektroenergetskem sistemu Slovenije od leta 2019 do leta 2023Luka Gruden, 2025, magistrsko delo Opis: Namen magistrskega dela je predstaviti analizo pregleda prevzema in oddaje električne energije v elektroenergetskem sistemu Slovenije od leta 2019 do leta 2023. Na začetku smo na kratko predstavili elektroenergetski sistem Slovenije, glavne proizvajalce, njihove proizvodne zmogljivosti ter investicijske načrte posameznih proizvajalcev. V glavnem delu smo podrobno analizirali proizvodnjo in porabo električne energije v elektroenergetskem sistemu Slovenije med letoma 2019 in 2023 ter trende proizvodnje in porabe. Prikazali smo porast vključevanja in proizvodnje električne energije iz obnovljivih virov ter doseganje ciljev na osnovi nacionalnega energetskega in podnebnega načrta NEPN. Predstavili smo tudi bilanco moči v opazovanih letih. V
zaključnem delu smo predstavili vpogled v prihodnost elektroenergetskega sistema Slovenije do leta 2050 ter cilje za povečanje kapacitet proizvodnih enot v okviru doseganja nacionalnih in evropskih ciljev na področju energetike in podnebja.
Ključne besede: elektroenergetski sistem Slovenije, prevzem in predaja električne energije, energetska samozadostnost, analiza, proizvodnja električne energije, fotovoltaična energija, poraba
Objavljeno v DKUM: 01.10.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 12
 Celotno besedilo (787,35 KB) |
2. |
3. |
4. Analiza in primerjava proizvodnje električne energije po starosti različnih sončnih elektrarn : diplomsko deloŽiga Novak, 2025, diplomsko delo Opis: Diplomsko delo obravnava delovanje dveh sončnih elektrarn, postavljenih v letih 2014 in 2021, ter analizira njuno proizvodnjo električne energije. Na podlagi podatkov, pridobljenih z merilnih naprav v 15-minutnih časovnih intervalih, je bila izvedena podrobna analiza letne, mesečne in dnevne proizvodnje električne energije obeh sončnih elektrarn. Poseben poudarek je bil namenjen primerjavi njunih zmogljivosti v enakih meteoroloških razmerah, pri čemer so bile ocenjene razlike v učinkovitosti in obratovanju. V analizo so bili vključeni meteorološki podatki, pridobljeni iz Agencije Republike Slovenije za okolje, ki so omogočili poglobljen vpogled v vpliv gostote moči sončnega sevanja in temperature okolice na delovanje sončnih elektrarn. Na podlagi teh podatkov je bila ocenjena sezonska variabilnost energijskega izplena, pri čemer so bili identificirani ključni dejavniki, ki vplivajo na proizvodnjo električne energije.
Ključne besede: sončna elektrarna, proizvodnja električne energije, energijski izplen, izkoristek.
Objavljeno v DKUM: 07.03.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 59
Celotno besedilo (6,12 MB) |
5. Hranilniki električne energije in kakovost električne energije : magistrsko deloGregor Fekonja, 2025, magistrsko delo Opis: Namen zaključnega dela je prikazati možnost uporabe hranilnika električne energije za izboljšanje kakovosti električne energije. Predstavljeni so različni modeli pretokov električne energije, upoštevajoč nove vrste posameznikov, ki so hkrati porabnik in proizvajalec električne energije, ter vključitev obnovljivih virov električne energije v distribucijsko omrežje. Zajeto je področje hranilnikov električne energije s prikazanimi in primerjanimi različnimi vrstami sekundarnih baterij. Opisani so parametri, ki določajo kakovost električne energije. Iz dobljenih rezultatov analize je razvidno, da lahko s hranilniki električne energije izboljšamo v zaključnem delu izbrane parametre kakovosti električne energije. Uporaba baterijskih hranilnikov lahko izboljša kakovost električne energije in stabilnost omrežja.
Ključne besede: hranilnik električne energije, baterijski hranilnik električne energije, kakovost električne energije
Objavljeno v DKUM: 07.03.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 69
Celotno besedilo (2,81 MB) |
6. Preračun izkoristka kogeneracije v podjetju Pomurske mlekarne d.d. : magistrsko deloPetra Polanec, 2025, magistrsko delo Opis: V magistrskem delu je analizirano delovanje soproizvodnje toplote in električne energije v podjetju Pomurske mlekarne d.d. Uporablja se plinska turbina za proizvodnjo električne energije, iz dimnih plinov pa se zajema toplota s pomočjo toplotnih izmenjevalnikov. Glavni cilj raziskave je določiti toplotni izkoristek sistema pri različnih delovnih parametrih, kot so temperatura gretja dimnih plinih v kanalskim gorilniku, moč elektrarne in tlak pare v uparjalniku.
Rezultati so pokazali, da je toplotni izkoristek sistema v območju med 20 % in 40 %. Potrjeno je, da uporaba kanalskega gorilnika poveča izkoristek, saj dvigne temperaturo dimnih plinih in poveča prenos toplote. Moč plinske elektrarne sama po sebi ni imela bistvenega vpliva na toplotni izkoristek, saj se pri manjši moči porabi manj zemeljskega plina. Najnižji izkoristek je zaznan v primerih, ko pregrevanje dimnih plinov ni bilo izvedeno.
Skupni izkoristek sistema je dosegal do 70 %, kar potrjuje učinkovito delovanje sistema soproizvodnje toplotne in električne energije (SPTE). Rezultati prispevajo k optimizaciji parametrov sistema ter izboljšanju energetske učinkovitosti, kar ima pomembno vlogo pri trajnostnem upravljanju virov.
Ključne besede: soproizvodnja toplotne in električne energije, proizvodnja pare, toplotni izmenjevalnik, uparjalnik, plinska turbina, toplotni izkoristek, prenos toplote
Objavljeno v DKUM: 26.02.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 42
Celotno besedilo (5,12 MB) |
7. Vpliv spremembe metodologije obračunavanja omrežnine na različne segmente končnih odjemalcev električne energije : diplomsko deloJernej Počivalnik, 2024, diplomsko delo Opis: Diplomsko delo obravnava vpliv spremembe metodologije obračunavanja omrežnine na tri različne odjemalce električne energije. Z uporabo meritev porabe električne energije v 15-minutnih časovnih intervalih smo opravili analizo trenutnega stanja. V nadaljevanju smo izračunali predvideno proizvodnjo električne energije iz sončne elektrarne za vsakega odjemalca, pri čemer smo uporabili podatke o gostoti moči sončnega. Poleg tega smo analizirali vpliv baterijskega hranilnika na količino električne energije, prevzete iz omrežja. Končni rezultati diplomskega dela predstavljajo mesečne stroške električne energije za posameznega odjemalca v treh scenarijih: obstoječe stanje, vključitev sončne elektrarne in vključitev baterijskega hranilnika, pri čemer so stroški izračunani po obstoječem in novem sistemu obračunavanja omrežnine. Poleg tega smo izračunali tudi vračilno dobo investicije v sončno elektrarno in baterijski hranilnik.
Ključne besede: omrežnina, poraba električne energije, proizvodnja električne energije, sončna elektrarna, baterijski hranilnik, vračilna doba investicije
Objavljeno v DKUM: 13.02.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 64
Celotno besedilo (8,26 MB) |
8. Amorfna moč fotonapetostnih sistemov : diplomsko deloDomen Kuhar, 2024, diplomsko delo Opis: Diplomsko delo obravnava analizo amorfne moči treh vrst fotonapetostnih sistemov: fiksnega fotonapetostnega sistema, hibridnega sončnega sistema in sledilnega fotonapetostnega sistema, v različnih časovnih obdobjih. V okviru diplomske naloge so bili uporabljeni podatki meritev proizvodnje električne energije na 5-minutnih časovnih intervalih. Rezultati predstavljajo podroben vpogled v dinamiko proizvodnje električne energije skozi različna časovna obdobja. Poleg analize amorfne moči posameznega sistema je bila izvedena tudi analiza faktorja razpoložljivosti v odvisnosti od deleža nazivne inštalirane moči posameznega sistema. Na podlagi omenjenih analiz je mogoče ugotoviti, kateri sistem najbolje izkoristi razpoložljivo sončno energijo v spremenljivih vremenskih razmerah skozi celotno leto.
Ključne besede: amorfna moč, faktor razpoložljivosti, fotonapetostni modul, fotonapetostni sistemi, proizvodnja električne energije
Objavljeno v DKUM: 11.02.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 25
Celotno besedilo (3,76 MB) |
9. |
10. Stanje napolnjenosti litij-titanat oksidnih hranilnikov energijeJaka Gselman, 2024, diplomsko delo Opis: V letu 2023 se je delež tržišča za shranjevanje energije potrojil; proizvajamo in porabljamo vedno več energije, ampak včasih proizvedemo več energije, kot je zmoremo porabiti ali pa premalo. Zato je potrebno energijo shraniti. Baterijske celice so zdaleč najbolj učinkovit način shranjevanja energije. Želja po dolgotrajnejših in bolj zanesljivih sistemih je začela v ospredje postavljali litij-titanat oksidne celice. Hkrati so se proizvajalci inverterjev začeli nagibati h visoko napetostim baterijskim sistemom zaradi manjših izgub ter cene. Diplomsko delo se osredotoča na visokonapetostni LTO baterijski sistem, podrobno opisuje njegovo delovanje in sestavne dele ter primerja različne metode določanja stanja napolnjenosti.
Ključne besede: zalogovniki električne energije, litij-titanat oksid, kalman filter, stanje napolnjenosti, SOC.
Objavljeno v DKUM: 22.10.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 21
Celotno besedilo (2,46 MB) |
