| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


21 - 30 / 61
Na začetekNa prejšnjo stran1234567Na naslednjo stranNa konec
21.
MATERINSTVO IN KARIERA
Irena Maselj, 2009, diplomsko delo

Opis: Danes se v ospredje postavljata na eni strani konkurenca v poslovnem svetu ter na drugi strani družina in njena vloga v današnji vse bolj spreminjajoči se družbi. Močno je prisotna potreba po vedno večjem zaposlovanju žensk in seveda s tem tudi mater. Zato se le-te rade odločajo za poklic in s tem neodvisnost, tako pa se tudi oddaljujejo od svoje prvotne vloge matere in gospodinje. Prihaja do neizbežnega problema, kako uskladiti prvotno vlogo z novo. Skozi diplomsko nalogo bom poizkušala poiskati rešitve in predloge, ki bi prispevali k boljši uskladitvi materinstva in kariere.
Ključne besede: Materinstvo, kariera, položaj žensk (v družbi, na trgu delovne sile), certifikat »družini prijazno podjetje«
Objavljeno: 20.07.2009; Ogledov: 3169; Prenosov: 388
.pdf Celotno besedilo (405,83 KB)

22.
BREZPOSELNOST V GORENJSKI REGIJI MED LETI 2005 - 2009
Simona Vodovnik, 2010, diplomsko delo

Opis: Brezposelnost je postala splošno razširjen in množičen pojav. Raziskave o prostih delovnih mestih kažejo, da je bilo leto 2009 še manj uspešno kot predhodno. Negativni vplivi svetovne gospodarske krize so se nadaljevali tudi v celotnem letu 2009. Delodajalci so povpraševali po delovni sili izrazito manj kot običajno. Brezposelnost v državi je v letu dni porasla za 45,9 % in je konec decembra štela 96.672 registrirano brezposelnih oseb. Gorenjska brezposelnost je v decembru v državnem merilu predstavljala 7,1 % (Vir: Statistični urad RS). Diplomska naloga je razdeljena na dva dela in sicer, prvi, teoretični del opisuje poglavitne pojme, ki se pojavljajo v zvezi z brezposelnostjo, v drugem delu pa je obravnavan problem brezposelnosti v gorenjski regiji med leti 2005 — 2009, analizirane so strukturne lastnosti brezposelnih oseb, ugotovili smo, kje na Gorenjskem je bila brezposelnost najvišja in kje najnižja, opisali in v številkah prikazali kateri so glavni dejavniki brezposelnosti, kdo je upravičen do nadomestila iz naslova brezposelnosti, na koncu pa se dotaknili še preverjanja hipotez, ki smo jih postavili v zvezi z aktualnimi zadevami okrog brezposelnosti.
Ključne besede: brezposelnost trg delovne sile zaposlovanje Gorenjska
Objavljeno: 01.06.2010; Ogledov: 1575; Prenosov: 125
.pdf Celotno besedilo (478,12 KB)

23.
ISKANJE PRVE ZAPOSLITVE
Barbara Pevec, 2011, diplomsko delo

Opis: Brezposelnost v Sloveniji narašča, kar lahko pripišemo trenutni recesiji in propadu nekaterih podjetij. Brezposelnost med mladimi se v Sloveniji sicer zmanjšuje, vendar predstavlja še vedno problem, ki ga rešuje ne samo Slovenija, ampak tudi vsa Evropa. Mladi so problematična skupina brezposelnih zato, ker na trg delovne sile vstopajo brez delovnih izkušenj, ki so za delodajalce zelo pomembne, in zaradi pomanjkanja le-teh, so mladi težje zaposljivi. Iskanje zaposlitve je za marsikoga težaven, naporen ter stresen proces. Zato je bilo glavno vodilo diplomskega dela vprašanje, kako se s temi težavami sooča nekdo, ki je ravnokar zaključil šolanje in ki na trg delovne sile vstopa brez delovnih izkušenj. Diplomsko delo obsega teoretični in raziskovalni del. V teoretičnem delu smo najprej opredelili mladost in delo. Nato smo razložili sestavo trga dela in podrobneje obravnavali brezposelnost. Teoretični del smo zaključili s poglavjem Metode iskanja zaposlitve, v katerem smo našteli najpogostejše metode, ki se jih poslužujejo iskalci zaposlitve. V raziskovalnem delu smo s pomočjo anketnega vprašalnika ugotavljali ali bi se bili mladi pripravljeni prekvalificirati, če v svojem poklicu ne bi našli zaposlitve oziroma ali bi bili pripravljeni sprejeti delo, ki ne ustreza njihovi izobrazbi ter koliko časa in kako aktivni mladi, zaradi vseh zgoraj navedenih težav, iščejo zaposlitev in preko katerih zaposlitvenih kanalov jo iščejo.
Ključne besede: delo, mladi, brezposelnost, trg delovne sile, iskanje zaposlitve
Objavljeno: 09.03.2011; Ogledov: 1939; Prenosov: 277
.pdf Celotno besedilo (410,63 KB)

24.
ZAPOSLOVANJE MLADIH IN NJIHOVA SOCIALNA VARNOST
Selma Čerič, 2011, magistrsko delo

Opis: V sodobni družbi prihaja do bistvenih sprememb pri prehodih mladih na področje dela in v zaposlitev, saj ti postajajo kompleksnejši in bolj diferencirani kot v preteklosti. Opuščanje koncepta polne zaposlenosti prispeva k večji negotovosti pri osamosvajanju in vstopanju mladih v svet dela. V sedanjem času je veliko pozornosti namenjene fleksibilnim zaposlitvam. Vse bolj se vpeljujejo nove nestandardne oz. postmoderne oblike zaposlovanja, kot so samozaposlovanje, zaposlitev za določen čas in s skrajšanim delovnim časom. Odprto ostaja vprašanje, ali te zaposlitve vodijo v stabilno zaposlitev ali predstavljajo past in vodijo mlade v marginalizacijo in izključenost. Za mlade je značilno, da že v času šolanja občasno sezonsko, počitniško ali honorarno bolj ali manj redno opravljajo delo za plačilo in občasno vstopajo na trg dela. Dotok mladih iz šol med brezposelne je značilen za vse države. Prispevajo k vsem vrstam brezposelnosti: k frikcijski, ker prvič iščejo primerna delovna mesta, za kar jim manjka ustreznih izkušenj; k ciklični zaradi sezonsko neenakomernega zapuščanja šol in k strukturni, ker sistem rednega izobraževanja pogosto ne sledi ali ne more slediti spremembam v strukturi proizvodnje, pri čemer mladim manjka predvsem ustreznih delovnih izkušenj. Zanje je torej značilno menjavanje nezaposlenosti z obštudijskimi in delnimi zaposlitvami. Večina jih pogosto vstopa v začasna delovna razmerja in so zaradi tega izpostavljeni tveganju zaporednih obdobij brezposelnosti. Pri selekciji zaposlitev gre v prvi vrsti za kriterij izobrazbe oziroma kvalificiranosti in delovnih izkušenj, v želji po minimaliziranju tveganja pa delodajalci vse bolj ocenjujejo tudi določene osebnostne lastnosti, kot so zanesljivost, prizadevnost itd. Ti pogoji za vstop na trg dela najbolj oblikujejo ranljive skupine mladih, med katere spadajo posamezniki s pomanjkljivo izobrazbo, neustrezno kvalifikacijo, mladi iz nižjih socialnih slojev in manjšin, imigranti ter v določenih okoliščinah dekleta. Te skupine še posebej izstopajo tam, kjer je splošna stopnja brezposelnosti velika. Ugotovitve European youth foruma (2001) kažejo, da v zadnjih dveh desetletjih prehajanje mladih v svet dela zaznamujejo tri glavne spremembe: čas prehoda zaradi podaljševanja izobraževanja nastopi v poznejši fazi posameznikovega življenja; trajanje prehoda se podaljšuje zaradi negotovosti na trgu dela in vključevanja v občasne oblike dela; mladi pa so zaradi deregulacije trga delovne sile, sprememb v sistemu socialnega varstva in zmanjševanja povprečnih dohodkov bolj ranljivi in nezavarovani. Vpogled v statistiko podatkov (Letno poročilo Zavoda RS za zaposlovanje) razkrije, da se problematika brezposelnosti mladih v Sloveniji kljub celotni ugodni sliki relativno nizke stopnje brezposelnosti v primerjavi z nekaterimi drugimi evropskimi državami aktualizira in da narašča predvsem brezposelnost prvih iskalcev zaposlitve. Vendar pa se je stopnja mladih brezposelnih zaradi gospodarske krize v preteklem letu kar precej dvignila. Statistični podatki kažejo, da je imela Evropska unija pred zadnjo pridružitvijo novih članic približno sedem milijonov mladih brezposelnih, starih do 25 let, od teh 40 % dolgotrajno brezposelnih, kar pomeni, da so bili brezposelni več kot leto dni. Višja stopnja brezposelnosti pri mladih kot v drugih starostnih skupinah je sicer pričakovana, ugotovitve pa kažejo, da je v Evropi brezposelnost mladih višja od stopnje brezposelnosti celotne populacije, zato je opozoriti na resnost problema marginalizacije in izključenosti mladih. V zadnjih letih število srednješolcev in diplomantov strmo narašča, trg delovne sile pa žal takšnega bremena ne zmore. Mogoče ni toliko problem v številu delovnih mest kot to, da so delovna mesta za določene poklice omejena, iskalcev tovrstnih zaposlitev pa je enostavno preveč. Slovenska ekonomija se vedno bolj razvija v smeri tehnološko zahtevne in storitveno naravnane ekonomije, kar predpostavlja potrebo po visoko i
Ključne besede: Mladi, brezposelnost, vstop na trg delovne sile, študentsko delo, socialni status, socialna varnost.
Objavljeno: 01.08.2011; Ogledov: 2024; Prenosov: 381
.pdf Celotno besedilo (1,89 MB)

25.
PRIMERJAVA BREZPOSELNOSTI MED OE ZAVODA ZA ZAPOSLOVANJE KRANJ IN JESENICE
Mirjana Kondić, 2011, diplomsko delo

Opis: Brezposlenost na Gorenjskem, kot tudi drugod po Sloveniji, narašča, kar lahko pripišemo svetovni recesiji in stečaju nekaterih nekdaj zelo priznanih podjetij. Brezposelnost je dandanes velik problem, zato se ga je potrebno lotiti načrtno. Uveljavljati in razvijati se je začela aktivna politika zaposlovanja, ki je v veliki meri pripomogla k ublažitvi gospodarske krize. Velik problem nastaja pri mladih, ki so problematična skupina brezposelnih zato, ker na trg delovne sile vstopajo brez delovnih izkušenj in so zaradi pomanjkanja le-teh teže zaposljivi. Prav tako gre pripisati problem tudi starejšim brezposelnim osebam, ki zaradi svoje starosti, a kljub dolgoletnim delovnim izkušnjam, niso zaželeni pri delodajalcih. Diplomska naloga je razdeljena na dva dela. Prvi je teoretični del, kjer smo opredelili poglavitne pojme, ki so povezani z brezposelnostjo, ter na splošno predstavili gorenjsko regijo. V drugem delu smo s pomočjo podatkov, ki smo jih pridobili na zavodu RS za zaposlovanje, grafično analizirali in obravnavali problem brezposelnosti v OE Jesenice in OE Kranj, in sicer v obdobju od leta 2006 do 2009. V sklepnem delu so predstavljeni številni ukrepi za zmanjševanje brezposelnosti, preko katerih regija skuša doseči začrtane cilje oz. zmanjšati brezposelnost, ter potrditev ali zavrnitev treh hipotez, ki smo jih postavili v zvezi z aktualnimi problemi v zvezi z brezposelnostjo.
Ključne besede: Brezposelnost, trg delovne sile, zavod za zaposlovanje, aktivna politika zaposlovanja
Objavljeno: 22.08.2011; Ogledov: 1592; Prenosov: 117 
(1 glas)
.pdf Celotno besedilo (8,07 MB)

26.
IZBOLJŠANJE ORGANIZACIJE PROIZVODNJE
Boris Sevšek, 2011, delo diplomskega seminarja/zaključno seminarsko delo/naloga

Opis: Možnost pravočasnega zadovoljevanja potreb potrošnikov je v današnjem času, ko imajo potrošniki na voljo široko paleto izdelkov s primerljivo kakovostjo, konkurenčna prednost, vendar je potrebno za njeno doseganje imeti možnost proizvajanja čim večjega števila izdelkov. V želji po povišanju produktivnosti brez velikih investicijskih stroškov, ki jih prinaša gradnja dodatnih proizvodnih obratov, se moramo ozreti k izboljšanju organizacije proizvodnje v obstoječih obratih. Skrbna analiza trenutnega stanja nam omogoči vpogled v delovanje sistema, pri čemer odkrijemo dejavnike, ki sistem omejujejo, s tem pa se razkrijejo potencialne možnosti za povišanje produktivnosti. Tako razkrijemo ozka grla in z zvišanjem njihove produktivnosti omogočimo večjo izkoriščenost vseh delovnih mest, ki so od njih odvisna. S prerazporejanjem delovnih opravil med posameznimi delovnimi mesti poiščemo načine za večjo sinhronizacijo med delovnimi procesi, s čimer se zmanjša potrebna zaloga. Pri tem ne smemo pozabiti na razmestitev delovne opreme, ki v pravilni izvedbi zmanjša čas transporta in s tem dejanski pretočni čas izdelkov. Izboljšanje organizacije proizvodnje končamo s izboljšanjem managementa delovne sile, saj so navsezadnje zaposleni največje bogastvo podjetja.
Ključne besede: Proizvodni proces, omejitve procesa, razmestitev, zmogljivosti, pretok procesa, management delovne sile
Objavljeno: 18.11.2011; Ogledov: 1886; Prenosov: 218
.pdf Celotno besedilo (1,31 MB)

27.
PROBLEM BREZPOSELNOSTI MLADIH V SLOVENIJI
Maja Kranjc, 2011, delo diplomskega seminarja/zaključno seminarsko delo/naloga

Opis: Dobra izobrazba je eden ključnih faktorjev za vstop na trg dela. Dober poklic oziroma zaposlitev je eden od najpomembnejših dejavnikov v našem življenju. Najprej se moramo odločiti, kateri poklic nas veseli in nato še poiskati delo, v katerem bomo našli zadovoljstvo in bomo produktivni. S spremljanjem statističnih podatkov od leta 2000 so se na trgu kazala pozitivna gibanja. Povečevala se je stopnja zaposlenosti mladih in stopnja aktivnosti. Stopnja brezposelnosti se je do leta 2007 znižala, v letu 2008 pa se je zaradi gospodarske in finančne krize močno povečala, saj je veliko podjetij zajela kriza in ni bilo denarja za novo zaposlovanje, ampak so bila podjetja prisiljena odpuščati zaposlene. Večina mladih je zaposlenih po pogodbi za krajši delovni čas. Takemu zaposlovanju za krajši delovni čas in določen čas so pogosteje izpostavljene ženske. Prav tako ženske še vedno predstavljajo večji odstotek brezposelne delovne sile kot pa moški. Stopnja brezposelnosti po spolu se je v obdobju 2007 – 2010 povečala tako pri ženskah kot pri moških. Ugotavljam, da je posledica predvsem finančno – gospodarska kriza, ki je povzročila zapiranje številnih podjetij. Kriza je prizadela predvsem gradbeništvo, industrijo (avtomobilsko, tekstilno,…). Menim, da se bo stopnja brezposelnosti začela zmanjševati po letu 2012, saj si je gospodarstvo že nekoliko upomoglo. Največjo skupino iskanih poklicev, ki jih iščejo delodajalci, predstavljajo osebe s srednjo izobrazbo. To pomeni, da je največje povpraševanje po delovni sili s tretjo in četrto stopnjo izobrazbe, temu sledijo tisti z najnižjo izobrazbo, šele na koncu se najdejo tisti, ki imajo višjo oziroma visoko izobrazbo. Zaskrbljujoče je to, da se veliko mladih ne odloči za poklice nižje stopnje, saj jih večina stremi k boljši izobrazbi, s tem je potem zagotovljeno boljše delovno mesto in tudi plačilo. Vendar pa za vse ni dovolj delovnih mest, da bi imeli tako delo za katerega so se usposabljali. Zaradi tega, ker se jih veliko odloči za nadaljevanje izobraževanja, se je začel pojavljati primanjkljaj po srednje izobraženi delovni sili. Najpomembnejše pa je dejstvo, da narašča število diplomantov, ki nimajo izobrazbi primerne službe. Tu je potem največje vprašanje, čemu je bil namenjen ves trud, ki je bil vložen v šolanje, če morajo sprejeti delo nižje stopnje. V zadnjih dveh letih se je začelo vedno več mladih vključevati v program aktivne politike zaposlovanja. Povečal se je predvsem obseg vključevanja v programe spodbujanja zaposlovanja in samozaposlovanja. K temu so precej pripomogle državne subvencije. Tisti, ki so se odločili za svoje podjetje, so bili upravičeni do določenega zneska denarne pomoči. Povečan obseg vključevanja mladih v aktivno politiko zaposlovanja je posledica povečevanja stopnje brezposelnosti. Študentsko delo bo ostalo še vedno najpomembnejši faktor za delo. Študenti se zavedajo, da je zaposlitev težko dobiti in bodo zato še vedno podaljševali čas svojega študija, ki ga bodo namenjali delu preko napotnic. To delo verjetno ne bo delo, za katerega se šolajo, ampak zgolj neko delo, s katerim bodo lahko zaslužili nekaj denarja. Podjetja se bodo tega še vedno posluževala, saj je to poceni delovna sila in z njimi nimajo tolikšnih stroškov kot pa z zaposlenimi.
Ključne besede: brezposelnost, zaposlovanje, trg delovne sile, študenti, recesija, povpraševanje, znanje, visoko šolstvo
Objavljeno: 14.03.2012; Ogledov: 5042; Prenosov: 1075
.pdf Celotno besedilo (2,08 MB)

28.
PRIDOBIVANJE KADROV IN ISKANJE ZAPOSLITVE
Tamara Gerdej, 2014, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu raziskujemo uporabnost in prepoznavnost metod pridobivanja kadrov in metod iskanja zaposlitve, z namenom, da bi podjetjem olajšali delo pri pridobivanju novega kadra. Raziskovali smo katere metode pridobivanja kadrov v podjetju poznajo, katere uporabljajo, katere so tiste, ki so zaželene, ter katere so še neprepoznane. Zanimal nas je tudi vidik študentov, iskalcev zaposlitve in zaposlenih, zato smo izvedli raziskavo, v kateri smo prepoznali katere metode iskanja zaposlitve so največkrat uporabljene, katere so tiste, ki so med iskalci zaposlitve zaželene, kako selekcijski postopek vpliva na odločitev o kandidiranju za prosto delovno mesto, ter kaj vse vpliva na odločitev za kandidiranje za prosto delovno mesto v nekem podjetju. S pomočjo pregleda domače in tuje literature smo dobili vpogled v proces kadrovanja, metode pridobivanja kadrov in metode iskanja dela. Nato smo naredili analizo že izvedenih raziskav na preučevanem področju, s pomočjo katerih smo postavili tezo in raziskovalne hipoteze. V empiričnem delu smo izvedli tudi študijo primera v slovenskem podjetju, s katero smo opisali trenutno stanje in podali predloge za izboljšave. Kasneje smo izvedli pilotno raziskavo, na podlagi katere smo izdelali končen inštrument merjenja, ti. anketni vprašalnik. Na podlagi študije primera smo pripravili niz predlogov, povezanih s pridobivanjem nove delovne sile. Predlagali smo izobraževanje in usposabljanje managerjev za redno in dosledno uporabo orodja za kadrovanje, večjo uporabo pridobivanja s pomočjo priporočil sodelavcev ter nagrajevanjem dobrih priporočil, več sodelovanja s kariernimi centri, ki bi lahko v podjetje usmerjali najboljše kandidate in sodelovanje z ZRSZ v smeri posredovanja odličnih dijakov in študentov ter tudi ostalih iskalcev zaposlitve. V predstavitvi rezultatov smo zavrnili vse postavljene raziskovalne hipoteze, vendar je raziskava zagotovo pripomogla k boljšemu razumevanju stanja na trgu dela in lažjem opisu preseka med metodami pridobivanja kadrov in metodami iskanja zaposlitve. Kot najbolj pogosta metoda iskanja zaposlitve je identificirana metoda iskanja zaposlitve prek študentskega dela. Kot najbolj zaželena metoda pridobivanja kadrov je identificirana metoda pridobivanja kadrov s ponujanjem praks in pripravništev. Selekcijski postopek, ki bi kandidate najbolj pritegnil h kandidiranju za prosto delovno mesto, je poskusna doba (uvajanje na delo). Kandidate pa bi najbolj odvrnil selekcijski postopek, pri katerem bi uporabljali grafologijo. Ključni razlogi za odločitev o kandidiranju za prosto delovno mesto v podjetju so: v podjetju obstaja pozitivno delovno okolje, možnost stalne zaposlitve in možnost napredovanja znotraj organizacije.
Ključne besede: trg delovne sile, blagovna znamka podjetja, pridobivanje kadrov, iskanje zaposlitve, selekcija kadrov
Objavljeno: 23.09.2014; Ogledov: 1450; Prenosov: 382
.pdf Celotno besedilo (2,03 MB)

29.
PROCES KADROVANJA V ORGANIZACIJI NA PRIMERU ZASEBNIH AGENCIJ ZA ZAPOSLOVANJE
Marjetka Kolenc, 2011, diplomsko delo

Opis: POVZETEK Postopek zaposlovanja novih sodelavcev v organizaciji lahko razdelimo na več korakov, in sicer obsega zaposlovanje novih sodelavcev v širšem pomenu besede, ki predstavlja verigo aktivnosti od planiranja in napovedovanja človeških zmožnosti, privabljanja, selekcioniranja in do ravnanja z že zaposlenimi delavci npr.: (napredovanje, premeščanje, nazadovanje in odpuščanje delavcev). Zaposlovanje v ožjem pomenu besede pa predstavlja tiste aktivnosti, ki so potrebne, da organizacija pridobi novega sodelavca. V primeru, ko želi organizacija pridobiti novega sodelavca, se poslužuje raznovrstnih metod, med katere uvrščamo metode internega in eksternega pridobivanja kadrov. Kot primer eksternega pridobivanja kadrov smo v diplomskem delu proučevali zasebne agencije za zaposlovanje kadrov, z geografsko omejitvijo na območju Savinjske regije, ki imajo z MDDSZ sklenjeno splošno koncesijsko pogodbo za posredovanje zaposlitev in dela. Poleg osnovne dejavnosti posredovanja zaposlitev in dela pa zasebne agencije izvajajo dejavnost zagotavljanja dela delavcev drugemu uporabniku. Pri takšni obliki opravljanja dejavnosti se vzpostavi tripartitno razmerje med uporabnikom, agencijo in delavcem, ki smo ga natančno opredelili v samem diplomskem delu. Kljub temu, da je zaposlitev pri zasebni agenciji za mnogo delavcev edina alternativa oziroma rešitev, potem ko ostanejo brez stalne zaposlitve ali končajo s študijem na fakultetah, jim s pridobitvijo novih veščin in praktičnih izkušenj izboljša zaposlitvene možnosti. Istočasno pa agencija delavcu oziroma iskalcu prve zaposlitve omogoča, da v relativno kratkem času preide v zaposlitev za nedoločen čas pri istem delodajalcu, kjer je bil predhodno zaposlen preko agencije (Kohont 2003, 448).
Ključne besede: Kadrovanje, Storitve zasebnih agencij, MDDSZ, Fleksibilne oblike zaposlovanja, ZDR, Trg delovne sile.
Objavljeno: 25.01.2012; Ogledov: 2167; Prenosov: 159
.pdf Celotno besedilo (785,25 KB)

30.
Iskanje izvedeno v 0.3 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici