1. Migracije in trg dela: primerjava izbranih evropskih državLarisa Vauhnik, 2025, diplomsko delo Opis: Migracije postajajo vse pomembnejše in vplivajo na številna področja, predvsem na trg dela. V večini razvitih gospodarstev prihaja do staranja prebivalstva in do težav pomanjkanja delovne sile. Medtem ko obstajajo tudi drugi blažilni faktorji za ohranjanje delovne sile in produktivnosti v razvitih državah, kot so na primer ohranjanje starejših na delovnih mestih dalj časa, so pomembne tudi migracije. So pa migracije kompleksnejše, kot se zdi na prvi pogled, saj določeni tipi migracij, izobrazbene ravni, države porekla in starost močno vplivajo na to, kakšne in kolikšne bodo koristi za državo gostiteljico od priseljene delovne sile. Da bi države ustvarile čim več gospodarskih koristi od migracijskih tokov, morajo voditi prožne migracijske in integracijske politike, se truditi, da priseljencem zagotovijo čim lažjo družbeno integracijo in dostop do trga dela. V diplomskem delu izpostavljamo poglavitne ugotovitve o migracijah v izbranih evropskih državah, in sicer: v analiziranem obdobju se je v večino opazovanih držav EU priselilo več ljudi iz tretjih držav kot iz drugih članic EU, da bodo migracije zaradi demografskih dejavnikov še pomembnejše v prihodnosti in da se priseljena delovna sila v opazovanih državah EU zaenkrat pogosteje zaposluje v nižje kvalificiranih poklicih, se pa ta trend v zadnjih letih nekoliko spreminja.
Ključne besede: migracije, trg dela, država izvora, država gostiteljica, Evropska unija
Objavljeno v DKUM: 24.10.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 10
 Celotno besedilo (1,20 MB) |
2. Analiza potreb po kompetencah na področju kadrovskega managementa na slovenskem trgu delaJan Horvat, 2025, diplomsko delo Opis: Diplomsko delo obravnava kompetence kot ključen dejavnik uspešnega kadrovskega managementa, s poudarkom na tem, kako so predstavljene v zaposlitvenih oglasih za delovna mesta na področju kadrovskega managementa (HRM) v Sloveniji. Namen dela je bil ugotoviti, katere kompetence delodajalci najpogosteje navajajo, kako jih opisujejo in ali so skladne s sodobnimi smernicami stroke. Umešča se na področje upravljanja s človeškimi viri, natančneje selekcije kadrov in oblikovanja kadrovskih profilov. V teoretičnem delu je predstavljen razvoj koncepta kompetenc, njihova klasifikacija (tehnične, mehke, digitalne in vodstvene) ter njihov pomen v strateškem HRM. V empiričnem delu je bila uporabljena kvalitativna vsebinska analiza 50 zaposlitvenih oglasov, objavljenih med marcem in julijem 2025 na portalih MojeDelo.com in Optius.com.
Rezultati kažejo, da so kompetence v oglasih pogosto prisotne, vendar večinoma zapisane generično, brez vedenjske konkretizacije in povezave z delovnimi nalogami. Digitalne kompetence so podcenjene, strateške in vodstvene pa pogosto izpuščene. Ugotovljeno je bilo, da delodajalci še ne uporabljajo sistematičnega kompetenčnega pristopa pri oblikovanju oglasov.
Diplomsko delo podaja priporočila za izboljšave, kot so uporaba kompetenčnih modelov, natančnejša opredelitev pričakovanj, večja vključitev digitalnih in vedenjskih kompetenc ter usklajevanje oglasov z organizacijsko kulturo. S tem prispeva k izboljšanju kadrovskih praks in profesionalizaciji zaposlovanja na slovenskem trgu dela.
Ključne besede: kadrovski management, zaposlitveni oglasi, HRM, slovenski trg dela, kompetence
Objavljeno v DKUM: 13.10.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 6
Celotno besedilo (1,12 MB) |
3. Ekonometrična ocena zaposlitvene funkcije v izbranih državah južne evropeKaja Biškup, 2025, diplomsko delo Opis: V okviru diplomskega dela smo teoretično opredelili pojem trga dela ter predstavili njegove udeležence. Opisali smo različne vrste brezposelnosti in njene posledice, na kratko opisali delovanje Okunovega zakona in Phillipsove krivulje, na koncu pa smo opredelili še ponudbeno in povpraševalno stran trga dela. Opisali smo postopek vzpostavitve ravnovesja na trgu dela, ter dejavnike, ki povzročajo spremembo obstoječega ravnovesja. V nadaljevanju diplomskega dela smo se osredotočili predvsem na razmere na trgu dela v Grčiji, Italiji in na Portugalskem, med leti 2000 in 2024. Najprej smo s pomočjo bruto domačega proizvoda predstavili gospodarske razmere v vsaki izmed držav, nato pa še strukturne značilnosti zaposlenosti in brezposelnosti v posamezni državi. V zadnjem delu diplomskega dela smo izvedli ekonometrično oceno zaposlitvene funkcije za vsako državo posebej. S pomočjo metode najmanjših kvadratov smo ocenili tri linearne regresijske modele in ugotovili, da izvoz, število delovnih ur v tednu in zaposlitev iz preteklega obdobja pozitivno vplivajo na zaposlitev, ter, da obrestna mera in zvišanje plač negativno vplivata na zaposlitev.
Ključne besede: zaposlitev, trg dela, ekonometrija, Grčija, Italija, Portugalska
Objavljeno v DKUM: 08.10.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 13
Celotno besedilo (1018,25 KB) |
4. Vloga umetne inteligence pri povečevanju produktivnosti in njeni učinki na gospodarstvo : sistematični pregled literatureNina Knez, Nejc Fir, 2025, objavljeni znanstveni prispevek na konferenci Opis: Umetna inteligenca ima ključno vlogo pri povečevanju produktivnosti. V prispevku smo pregledali dosedanje raziskave in obstoječo literaturo ter obravnavali kompleksnost definiranja umetne inteligence in izpostavili različne načine merjenja produktivnosti. Analizirali smo tudi vpliv umetne inteligence na produktivnost delovne sile, kjer izpostavljamo potencial umetne inteligence za povečevanje učinkovitosti, zlasti v manjših podjetjih, kot tudi morebitno izgubo delovnih mest pri rutinskih opravilih. Raziskave prav tako proučujejo agregatne učinke umetne inteligence, vključno s potencialom za znižanje stroškov in povečanje globalnega BDP-ja, obenem pa opozarjajo na izzive, kot sta neenakomerna implementacija in poglabljanje neenakosti. Pojavlja se potreba po investicijah v človeški kapital in prilagoditvi izobraževalnih sistemov za uspešno integracijo umetne inteligence in izkoriščanje njenih prednosti.
Ključne besede: avtomatizacija, produktivnost, trg dela, umetna inteligenca
Objavljeno v DKUM: 18.09.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 6
Celotno besedilo (3,48 MB) |
5. Razvoj spletne platforme za umetniška delaMartin Gruber, 2025, diplomsko delo Opis: Diplomsko delo se osredotoča na razvoj spletne platforme za objavo in upravljanje umetniških del, ki uporabnikom omogoča enostavno iskanje, filtriranje ter pridobivanje informacij o avtorskih pravicah. Platforma je zasnovana tako, da digitalnim umetnikom in razvijalcem olajša dostop do licenciranih umetniških vsebin ter prispeva k zaščiti avtorskih pravic.
V delu je predstavljen razvoj platforme, vključno s tehničnimi specifikacijami, uporabniškim vmesnikom in varnostnimi vidiki. Diplomsko delo vključuje testiranje funkcionalnosti in uporabniške izkušnje, s čimer ocenjujemo uspešnost implementacije.
Ključne besede: umetniška dela, avtorske pravice, spletna platforma, digitalni trg
Objavljeno v DKUM: 18.07.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 57
Celotno besedilo (1,45 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
6. Izkoriščanje delavcev v kapitalističnih družbah : popolna konkurenca, monopson, pravične plače, potilnicePrimož Hroval, 2025, magistrsko delo Opis: Trgi niso popolnoma konkurenčni, saj nekateri gospodarski akterji, predvsem lastniki, v resničnem svetu posedujejo stopnjo tržne moči. Vprašanje je, v kolikšni meri so delavci v kapitalističnih sistemih izkoriščani. Ugotavljamo, da lahko delodajalci zaradi tržnih pomanjkljivosti svojim zaposlenim plačajo manj, kot je njihov mejni produkt. Predstavili bomo pojav monopsona, kako deluje in kako ga regulirati. Številni argumenti, ki se zavzemajo za plačo za preživetje, ne uspejo dokazati, da delodajalci delavcem dolgujejo plačo za preživetje. Prav tako obstaja nesoglasje o tem, kaj šteje za dovolj visoko in dovolj spodobno plačo. Mnoga podjetja za zmanjšanje stroškov proizvodnjo selijo v države tretjega sveta, kjer ljudje delajo v potilnicah, za katere so značilni izredno slabi delovni pogoji. Zastavlja se vprašanje, v kolikšni meri so ljudje, ki delajo v potilnicah, v to prisiljeni. Ugotavljamo, da lahko potilnice obravnavamo kot etično in gospodarsko sporne. Kljub temu le-te velikemu deležu delavcev predstavljajo najboljšo alternativo. Dandanes približno milijarda ljudi živi v državah, ki so se znašle v revščini in se v tej revščini tudi zataknile. Iz tega sledi vprašanje, zakaj nekatere države niso ušle revščini. Predstavili bomo razvojne pasti, zaradi katerih je situacija v določenih državah tako nezavidljiva, ter potencialne ukrepe za odpravo revščine.
Ključne besede: Izkoriščanje, monopson, trg dela, določanje plač, potilnice
Objavljeno v DKUM: 20.05.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 29
Celotno besedilo (1,52 MB) |
7. Plačna konkurenčnost izbranih članic evroobmočjaTina Regoršek, 2024, diplomsko delo Opis: Plačna konkurenčnost predstavlja sposobnost države, da privabi in ohrani delovno silo
ter s tem pridobi konkurenčno prednost v globalnem gospodarstvu. Za države v skupnem
valutnem območju je zaradi odsotnosti lastne denarne politike toliko bolj pomembno
izkoriščanje prednosti notranjega trga posameznih držav, saj s tem vplivajo na povečanje
konkurenčnosti. Kljub povezanosti trgov znotraj evroobmočja pa med državami prihaja
do razlik v vzdržnosti in rasti gospodarstva ter v plačni konkurenčnosti, kar lahko vodi do
makroekonomskih neravnovesij znotraj valutnega območja ali do pritiskov na trgu dela.
Razlike v plačni konkurenčnosti so tesno povezane s produktivnostjo dela in stroški dela.
Večja produktivnost držav se odraža v višjih plačah in omogoča ohranitev konkurenčnosti
države, medtem ko lahko visoki stroški dela brez ustrezne produktivnosti negativno
vplivajo na konkurenčnost držav. V pričujočem diplomskem delu izpostavljamo tri
poglavitne ugotovitve o plačni konkurenčnosti držav evroobmočja, in sicer: približevanje
produktivnosti dela slovenskega in portugalskega gospodarstva povprečni
produktivnosti dela evroobmočja, hitrejša rast njunih stroškov dela na enoto proizvoda
od povprečja evroobmočja in pa višja raven stroškov dela od povprečja evroobmočja v
zasebnem sektorju Belgije, Nemčije in Francije.
Ključne besede: optimalno valutno območje, plačna konkurenčnost, evroobmočje, trg
dela.
Objavljeno v DKUM: 18.11.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 54
Celotno besedilo (1,50 MB) |
8. Analiza trga dela v Sloveniji, Romuniji in ZDAMarinela Glavaš, 2024, diplomsko delo Opis: Diplomsko delo je rezultat podrobne analize trga dela za tri poljubno izbrane države, v našem primeru Slovenijo, Romunijo in ZDA. V diplomski nalogi raziskujem probleme, povezane s trgom dela, brezposelnost, pa tudi problem premajhne količine tega produkcijskega faktorja. Začetek predstavlja njegov teoretični del, kjer smo pregledali razloge za različne situacije na trgu dela in analizirali različne možnosti oz. »orodja«, ki jih imajo države na razpolago pri reševanju negativnih posledic, bodisi brezposelnosti ali pomanjkanja delovne sile. Hkrati smo podrobneje analizirali vsako državo posebej, kjer smo ugotovili, da se v nekaterih značilnostih bistveno razlikujejo. Z ekonometrično analizo smo poskušali ugotoviti, katere so tiste spremenljivke, ki najbolj vplivajo na brezposelnost v neki ekonomiji. S pomočjo pojasnjevalnih spremenljivk, kot so rast prebivalstva, neto tuje investicije, rast BDP, inflacija in državni izdatki, smo tvorili regresijsko enačbo po metodi najmanjših kvadratov. Ugotovili smo, da so si države glede na strukturo zaposlenosti nekoliko različne, kar je posledica različnih zgodovinskih okoliščin in socialnega sistema. Skupni so jim zlasti izzivi na trgu dela, ki jih bodo v prihodnosti omejevali novi, dodatni izzivi, zato bo proti njim ključno aktivno ukrepanje.
Ključne besede: Aktivna politika trga dela, brezposelnost, zaposlenost, Okunov zakon, Phillipsova krivulja, trg dela.
Objavljeno v DKUM: 01.10.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 47
Celotno besedilo (1,62 MB) |
9. Analiza mnenja mladih o vplivu izobrazbe na zaposlenostSara Kragulj, 2024, magistrsko delo Opis: Mladi se danes soočajo s številnimi izzivi v zvezi z izobraževanjem in zaposlovanjem. Srečujejo se s prekarizacijo dela in z negotovimi zaposlitvami, kar vpliva na njihovo ekonomsko varnost in dolgoročno načrtovanje. Prav tako se pojavlja problem neujemanja med ponudbo izobraževalnih programov in potrebami na trgu dela, kar privede do presežka visoko izobraženih posameznikov v nekaterih panogah in pomanjkanja kvalificiranih delavcev v drugih. Mladi se pogosto sprašujejo, ali je njihova izobrazba resnično ključ do zaposlitve in ali bodo lahko uresničili svoje poklicne ambicije. V teoretičnem delu naloge smo definirali pojme mladih, izobrazbe in zaposlenosti ter jih med seboj povezali. Prek spletne ankete smo opravili empirični del, poleg ankete pa smo si pomagali tudi s podatki podatkovne baze Statističnega urada Republike Slovenije in Eurostata. Na podlagi zastavljenih raziskovalnih vprašanj smo ugotovili, da stopnja izobrazbe vpliva na delovno aktivnost mladih. Naši anketiranci so mnenja, da je izobrazba pomemben dejavnik pri iskanju primerne zaposlitve za njih, hkrati pa jim pomaga pri razvoju kritičnega mišljenja in jih, v prihodnosti, usmerja. Za izboljšanje njihovega položaja priporočamo prilagoditev izobraževalnih programov potrebam trga dela, spodbujanje pridobivanja praktičnih izkušenj med študijem, omogočanje lažjega dostopa do podpore za samozaposlitev, nudenje aktivne podpore pri iskanju zaposlitve, spodbujanje vseživljenjskega učenja ter prilagoditev socialnih varnostnih sistemov. S temi ukrepi bi lahko izboljšali zaposljivost in ekonomsko stabilnost mlade generacije ter pomagali mladim pri prehodu iz izobraževanja v zaposlitev.
Ključne besede: izobrazba, mladi, trg dela, zaposlenost, povezava med izobrazbo in zaposlenostjo
Objavljeno v DKUM: 20.03.2024; Ogledov: 278; Prenosov: 77
Celotno besedilo (1,25 MB) |
10. Platformno delo : kartiranje razprav in konceptovMaja Breznik, Maja Turnšek, 2023, izvirni znanstveni članek Opis: Članek prinaša kartiranje znanstvenih razprav o platformnem delu s poudarkom na njihovih konceptih. Hitra rast platformnega dela je prinesla veliko znanstvenih prispevkov po vsem svetu. V pregledu nas je zato zanimalo, kako znanstvenice in znanstveniki obdelujejo svoje »surovo gradivo« in kako oblikujejo svoj »predmet spoznanja«, ko polemizirajo s samopodobo platform kot »tehnoloških podjetij«, ki naj bi bili čisti nasledek avtomatizacije, robotizacije, delitvene ekonomije in četrte industrijske revolucije. Pregled je izluščil pet glavnih konceptov, ključnih za razumevanje dela v na IKT temelječih okoljih: platformni urbanizem, digitalni taylorizem, regulativna arbitraža, planetarni trg dela in heteromatizirano delo. V sklepu predstavljamo odmev teh razprav v družbenih odzivih.
Ključne besede: platformno delo, platformni urbanizem, digitalni taylorizem, regulativna arbitraža, planetarni trg dela, heteromatizirano delo
Objavljeno v DKUM: 30.01.2024; Ogledov: 294; Prenosov: 22
Celotno besedilo (526,39 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
