1. Povezanost med poročanjem ameriških kabelskih televizijskih postaj o umetni inteligenci in donosi na ameriškem delniškem trguIzak Ravnak, Dejan Romih, Alenka Kavkler, 2025, samostojni znanstveni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji Opis: Umetna inteligenca je aktualna tema, o kateri se veliko poroča. V tem poglavju proučujemo povezanost med poročanjem ameriških kabelskih televizijskih postaj o umetni inteligenci in donosi na ameriškem delniškem trgu, s čimer zapolnjujemo vrzel v literaturi, ki je nastala po uvedbi klepetalnega robota ChatGPT. Ugotovili smo, da med njima ne obstaja močna povezanost, kar je v skladu z literaturo.
Ključne besede: delniški trg, kabelska televizija, umetna inteligenca, Združene države Amerike
Objavljeno v DKUM: 01.12.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 1
 Celotno besedilo (4,20 MB) |
2. Izpostavljenost evropskih bank tveganjem v sektorju poslovnih nepremičninŠpela Lavrič, 2025, magistrsko delo Opis: Magistrsko delo obravnava izpostavljenost evropskih bank tveganjem v sektorju poslovnih nepremičnin (CRE) in vpliv teh tveganj na finančno stabilnost bank iz držav Evropske unije. Analiza se osredotoča na obdobje 2017–2023, ko so se evropski trgi soočili s pomembnimi izzivi, kot so pandemija covida-19, spremembe v delovnih navadah, rast e-trgovine in zaostritev monetarne politike.
Rezultati kažejo, da je trg poslovnih nepremičnin v zadnjih letih izrazito cikličen. Po stabilni rasti do leta 2019 je pandemija povzročila skoraj 50-odstotni padec investicij, sledilo je kratkotrajno okrevanje leta 2021, ki sta ga poganjali logistika in industrija, nato pa je v letih 2022–2023 prišlo do novega upada, povezanega z višjimi obrestnimi merami in strožjimi pogoji financiranja. Med državami izstopajo Nemčija kot največji, a hkrati ranljiv trg, Švedska s posebno volatilnostjo ter Italija in Španija z manjšimi, a stabilnejšimi obsegi naložb.
Empirični del magistrskega dela prikazuje, da posojila zavarovana s poslovnimi nepremičninami v povprečju predstavljajo 15,3 % celotnih bančnih portfeljev v Evropski uniji, pri čemer v nekaterih državah, kot so Ciper, Estonija, Litva in Latvija, presegajo 25 %. Povprečno razmerje med posojili zavarovanimi s poslovnimi nepremičninami in kapitalom kaže, da so banke v povprečju skoraj v celoti kapitalsko obremenjene s tem segmentom. Najranljivejše so manjše države z visoko koncentracijo posojil in nižjimi kapitalskimi blažilniki, zlasti Estonija in Belgija. Na drugi strani države, kot so Francija, Finska, Švedska in Irska, izkazujejo večjo stabilnost zaradi nižje izpostavljenosti in močnejše kapitalske zaščite.
Nedonosna posojila so se v povprečju zmanjševala, a ostajajo visoko tvegan segment v nekaterih državah, pri čemer pokritost z rezervacijami močno variira, od nadpovprečnih vrednosti na Portugalskem in v Bolgariji do razmeroma nizkih v Nemčiji in na Švedskem.
Ugotovitve potrjujejo, da stabilnost bančnega sistema Evropske unije ni enakomerno porazdeljena. Manjši bančni sistemi z visoko koncentracijo teh posojil in slabšo kapitalsko zaščito so bistveno ranljivejši, medtem ko večji in kapitalsko močnejši sistemi izkazujejo večjo odpornost.
Ključne besede: evropske banke, poslovne nepremičnine, izpostavljenost nepremičninam, bančna tveganja, trg poslovnih nepremičnin.
Objavljeno v DKUM: 06.11.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 24
Celotno besedilo (1,62 MB) |
3. Migracije in trg dela: primerjava izbranih evropskih državLarisa Vauhnik, 2025, diplomsko delo Opis: Migracije postajajo vse pomembnejše in vplivajo na številna področja, predvsem na trg dela. V večini razvitih gospodarstev prihaja do staranja prebivalstva in do težav pomanjkanja delovne sile. Medtem ko obstajajo tudi drugi blažilni faktorji za ohranjanje delovne sile in produktivnosti v razvitih državah, kot so na primer ohranjanje starejših na delovnih mestih dalj časa, so pomembne tudi migracije. So pa migracije kompleksnejše, kot se zdi na prvi pogled, saj določeni tipi migracij, izobrazbene ravni, države porekla in starost močno vplivajo na to, kakšne in kolikšne bodo koristi za državo gostiteljico od priseljene delovne sile. Da bi države ustvarile čim več gospodarskih koristi od migracijskih tokov, morajo voditi prožne migracijske in integracijske politike, se truditi, da priseljencem zagotovijo čim lažjo družbeno integracijo in dostop do trga dela. V diplomskem delu izpostavljamo poglavitne ugotovitve o migracijah v izbranih evropskih državah, in sicer: v analiziranem obdobju se je v večino opazovanih držav EU priselilo več ljudi iz tretjih držav kot iz drugih članic EU, da bodo migracije zaradi demografskih dejavnikov še pomembnejše v prihodnosti in da se priseljena delovna sila v opazovanih državah EU zaenkrat pogosteje zaposluje v nižje kvalificiranih poklicih, se pa ta trend v zadnjih letih nekoliko spreminja.
Ključne besede: migracije, trg dela, država izvora, država gostiteljica, Evropska unija
Objavljeno v DKUM: 24.10.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 14
Celotno besedilo (1,20 MB) |
4. Stanovanjska politika in trg nepremičnin, primerjalno po evropiEva Tekavc, 2025, diplomsko delo Opis: Diplomsko delo obravnava stanovanjsko politiko in trg nepremičnin v Sloveniji ter
izbranih državah Evropske unije. V ospredje postavlja vprašanje dostopnosti stanovanj,
strukturne razlike med sistemi, vpliv različnih ukrepov ter zakonodaj na stanovanjske
razmere in razmere na nepremičninskem trgu v preteklih letih. Primerjalna analiza
razkriva, da se države med seboj močno razlikujejo glede stopnje lastništva, vloge
najemnega sektorja, obsega socialnih stanovanj ter uporabe ekonomskih in fiskalnih
instrumentov. Poseben poudarek je namenjen zgodovinsko-političnemu razvoju,
institucionalnim okvirjem in aktualnim izzivom, s katerimi se države soočajo danes. V
okviru analize slovenskega stanovanjskega sistema delo izpostavi posledice
Jazbinškovega zakona, visoko stopnjo lastništva ter omejeno ponudbo najemnih
stanovanj. Primerjalna analiza poudari ključne razlike med državami v strukturi
lastništva, obsegu socialnih stanovanj, učinkovitosti regulacije najemnin ter dostopnosti
stanovanj glede na dohodek gospodinjstev.
Ključne besede: Stanovanjska politika, trg nepremičnin, dostopnost stanovanj, privatizacija, struktura stanovanjske oskrbe
Objavljeno v DKUM: 23.10.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 9
Celotno besedilo (948,22 KB) |
5. Uporaba odprtih podatkov za podporo odločanju pri nakupu nepremičnineHana Feratović, 2025, diplomsko delo Opis: Diplomsko delo obravnava pomen uporabe odprtih podatkov pri analizi nepremičninskega trga v Sloveniji. Namen raziskave je bil preučiti, kako lahko javno dostopni podatkovni viri, kot so GURS, portal Prostor, OPSI ter specializirani nepremičninski portali, prispevajo k večji preglednosti, zanesljivosti in učinkovitosti odločanja na trgu. Poseben poudarek je namenjen primerjavi različnih virov in analizi njihove uporabnosti za vrednotenje nepremičnin, spremljanje tržnih trendov ter podporo strateškemu načrtovanju.
Pri raziskavi so bili uporabljeni deskriptivna analiza, študij primerov in pregled dokumentacije. Rezultati kažejo, da odprti podatki bistveno zmanjšujejo informacijsko asimetrijo med udeleženci trga ter omogočajo hitrejši in transparentnejši vpogled v dejansko stanje nepremičnin. Kljub številnim prednostim se kažejo tudi izzivi, kot so neenotna ažurnost podatkov, pomanjkanje standardizacije med občinami ter omejitve dostopa pri določenih zbirkah.
Zaključek dela poudarja, da kombinacija različnih virov podatkov predstavlja najzanesljivejši okvir za analizo nepremičninskega trga. Priporočila vključujejo večjo standardizacijo podatkovnih zbirk, redno posodabljanje ter širšo uporabo digitalnih orodij, ki bi lahko dodatno okrepila transparentnost in zaupanje na nepremičninskem trgu.
Ključne besede: Odprti podatki, nepremičninski trg, prostorski podatki, odločanje, preglednost.
Objavljeno v DKUM: 17.10.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 8
Celotno besedilo (3,06 MB) |
6. USTAVNOPRAVNE DIMENZIJE REGULACIJE SODELOVALNEGA GOSPODARSTVA V EVROPSKI UNIJI : doktorska disertacijaKatja Vizjak, 2025, doktorska disertacija Opis: Pospešen razvoj sodelovalnega gospodarstva je spodbudil ponovno oceno tradicionalnih
regulatornih okvirov in obstoječih pravnih norm. Nekatere platforme sodelovalnega gospodarstva
ponujajo kombinacijo sektornih in storitev informacijske družbe, kar jih opredeljuje kot hibridne
entitete. Hkratna ponudba različnih vrst storitev zahteva določitev prevladujoče dejavnosti določene
platforme, ki pa se presoja od primera do primera. Navedeno povzroča pravno negotovost in
neskladno sodno prakso na nacionalni ravni. V doktorski disertaciji preučujemo vpliv izbire
institucionalnih alternativ v okviru večstopenjskega vladanja v EU na pravni status hibridnih
poslovnih modelov sodelovalnega gospodarstva, kot sta Uber in Airbnb, na enotnem trgu EU.
Zastavili smo si naslednja vprašanja: Kako različni nacionalni predpisi vplivajo na delovanje in
konkurenčnost platform sodelovalnega gospodarstva? Kakšno vlogo ima Sodišče EU pri oblikovanju
pravnega okvira za platforme sodelovalnega gospodarstva? Kako izbrana institucionalna struktura
vpliva na regulacijo hibridnih poslovnih modelov v EU? Kakšne so pravne in praktične posledice
razlik v pristojnostih med institucijami EU in nacionalnimi institucijami pri regulaciji sodelovalnega
gospodarstva? Pri tem je bil uporabljen pristop mešanih metod za analizo ključnih pravnih odločitev
Sodišča EU in nacionalnih sodišč. V skladu z najnovejšo prakso Sodišča EU je platforma Airbnb
obravnavana kot ponudnik storitev informacijske družbe ter kot takšna predmet določil Direktive o
elektronskem poslovanju 2000/31/ES. Nasprotno pa je regulacija platforme Uber zaradi njegove
opredelitve kot prevozniško podjetje predmet skupne pristojnosti med institucijami EU in državami
članicami EU na področju prevoznih storitev. Disertacija tako sproža razpravo o ustreznosti
obstoječega regulatornega okvira in analizira možnost vzpostavitve ustreznega institucionalnega
okvira, bodisi centraliziranega na ravni EU bodisi decentraliziranega na ravni držav članic EU, ki bi
zagotovil vsebinska pravila za celovito urejanje pravnega statusa hibridnih poslovnih modelov, kar
bi omogočilo enotnejše pogoje za njihovo delovanje na enotnem trgu EU.
Ključne besede: sodelovalno gospodarstvo, notranji trg EU, sodelovalna platforma, enotni
digitalni trg, načelo subsidiarnosti, načela delitve pristojnosti, večstopenjsko vladanje, hibridna
narava, Uber, Airbnb
Objavljeno v DKUM: 14.10.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 28
Celotno besedilo (2,38 MB) |
7. Analiza potreb po kompetencah na področju kadrovskega managementa na slovenskem trgu delaJan Horvat, 2025, diplomsko delo Opis: Diplomsko delo obravnava kompetence kot ključen dejavnik uspešnega kadrovskega managementa, s poudarkom na tem, kako so predstavljene v zaposlitvenih oglasih za delovna mesta na področju kadrovskega managementa (HRM) v Sloveniji. Namen dela je bil ugotoviti, katere kompetence delodajalci najpogosteje navajajo, kako jih opisujejo in ali so skladne s sodobnimi smernicami stroke. Umešča se na področje upravljanja s človeškimi viri, natančneje selekcije kadrov in oblikovanja kadrovskih profilov. V teoretičnem delu je predstavljen razvoj koncepta kompetenc, njihova klasifikacija (tehnične, mehke, digitalne in vodstvene) ter njihov pomen v strateškem HRM. V empiričnem delu je bila uporabljena kvalitativna vsebinska analiza 50 zaposlitvenih oglasov, objavljenih med marcem in julijem 2025 na portalih MojeDelo.com in Optius.com.
Rezultati kažejo, da so kompetence v oglasih pogosto prisotne, vendar večinoma zapisane generično, brez vedenjske konkretizacije in povezave z delovnimi nalogami. Digitalne kompetence so podcenjene, strateške in vodstvene pa pogosto izpuščene. Ugotovljeno je bilo, da delodajalci še ne uporabljajo sistematičnega kompetenčnega pristopa pri oblikovanju oglasov.
Diplomsko delo podaja priporočila za izboljšave, kot so uporaba kompetenčnih modelov, natančnejša opredelitev pričakovanj, večja vključitev digitalnih in vedenjskih kompetenc ter usklajevanje oglasov z organizacijsko kulturo. S tem prispeva k izboljšanju kadrovskih praks in profesionalizaciji zaposlovanja na slovenskem trgu dela.
Ključne besede: kadrovski management, zaposlitveni oglasi, HRM, slovenski trg dela, kompetence
Objavljeno v DKUM: 13.10.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 6
Celotno besedilo (1,12 MB) |
8. Ekonometrična ocena zaposlitvene funkcije v izbranih državah južne evropeKaja Biškup, 2025, diplomsko delo Opis: V okviru diplomskega dela smo teoretično opredelili pojem trga dela ter predstavili njegove udeležence. Opisali smo različne vrste brezposelnosti in njene posledice, na kratko opisali delovanje Okunovega zakona in Phillipsove krivulje, na koncu pa smo opredelili še ponudbeno in povpraševalno stran trga dela. Opisali smo postopek vzpostavitve ravnovesja na trgu dela, ter dejavnike, ki povzročajo spremembo obstoječega ravnovesja. V nadaljevanju diplomskega dela smo se osredotočili predvsem na razmere na trgu dela v Grčiji, Italiji in na Portugalskem, med leti 2000 in 2024. Najprej smo s pomočjo bruto domačega proizvoda predstavili gospodarske razmere v vsaki izmed držav, nato pa še strukturne značilnosti zaposlenosti in brezposelnosti v posamezni državi. V zadnjem delu diplomskega dela smo izvedli ekonometrično oceno zaposlitvene funkcije za vsako državo posebej. S pomočjo metode najmanjših kvadratov smo ocenili tri linearne regresijske modele in ugotovili, da izvoz, število delovnih ur v tednu in zaposlitev iz preteklega obdobja pozitivno vplivajo na zaposlitev, ter, da obrestna mera in zvišanje plač negativno vplivata na zaposlitev.
Ključne besede: zaposlitev, trg dela, ekonometrija, Grčija, Italija, Portugalska
Objavljeno v DKUM: 08.10.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 15
Celotno besedilo (1018,25 KB) |
9. Ekonomske značilnosti stanovanj in primerjava stanovanjskega trga Slovenije in izbranih članic Evropske unijeTamara Kovač, 2025, diplomsko delo Opis: Diplomsko delo obravnava stanovanjski trg kot pomemben del gospodarstva in vsakdanjega življenja prebivalcev. Osredotoča se na ekonomske značilnosti stanovanj, kot so redkost, neelastičnost ponudbe in visoka vrednost, ter analizira ključne dejavnike, ki vplivajo na gibanje cen stanovanj. V ospredje je postavljena primerjalna analiza stanovanjskega trga Slovenije z izbranimi članicami Evropske unije (Nemčijo, Avstrijo in Nizozemsko). Namen raziskave je prepoznati podobnosti in razlike med izbranimi državami ter ugotoviti, kako učinkovito posamezne države uravnavajo svoj stanovanjski trg. Raziskava temelji na analizi statističnih podatkov, uradnih poročil, znanstvenih člankov in sekundarnih virov, s poudarkom na kazalnikih, kot so lastniška struktura, gibanje cen, stroški najema in dostopnost stanovanj.
V teoretičnem delu naloga pojasni vlogo stanovanjskega trga v ekonomiji, obravnava značilnosti nepremičnin kot posebnega blaga in razloži temeljne tržne mehanizme. Sledi pregled dejavnikov, ki vplivajo na ponudbo in povpraševanje po stanovanjih, ter opis kazalnikov, s katerimi se meri dostopnost in učinkovitost stanovanjske politike.
V empiričnem delu naloga primerja stanovanjske trge Slovenije, Nemčije, Avstrije in Nizozemske. Analiza se osredotoča na cene stanovanj, delež lastniških stanovanj, podatke o najemniškem sektorju, stroških najema in politikah države na področju stanovanjske preskrbe. Ugotovitve kažejo, da se Slovenija sooča s številnimi strukturnimi izzivi, medtem ko izbrane države učinkoviteje uravnavajo trg s pomočjo ciljno usmerjenih politik.
V nalogi so oblikovani predlogi za izboljšanje stanovanjske politike v Sloveniji, s poudarkom na potrebi po dolgoročni strategiji, ki temelji na socialni pravičnosti, finančni dostopnosti in stabilnosti stanovanjskega trga.
Ključne besede: stanovanjski trg, ekonomske značilnosti, Slovenija, Evropska unija, primerjalna analiza, nepremičnine.
Objavljeno v DKUM: 02.10.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 34
Celotno besedilo (1012,11 KB) |
10. Dejavniki rasti trga električnih vozil v Evropi in smotrnost njihovega nakupa v Sloveniji : magistrsko deloTom Rakuša, 2025, magistrsko delo Opis: Magistrska naloga obravnava razvoj trga električnih vozil v Evropi z vidika tehničnih, ekonomskih in političnih dejavnikov, pri čemer poseben poudarek namenja smotrnosti nakupa električnega vozila v Sloveniji. V zadnjem desetletju so električna vozila iz nišnega izdelka prešla v segment množičnega trga, k čemur so prispevali tehnološki napredek na področju baterij, nižanje cen in širitev polnilne infrastrukture. Naloga analizira vpliv padanja cen baterij in povečevanja dosega na rast prodaje električnih vozil ter s pomočjo regresijske in korelacijske analize preverja, ali obstaja statistično značilna povezava med tehnološkimi kazalniki in tržnimi rezultati.
Poleg analize evropskega trga naloga vključuje tudi primerjalno stroškovno analizo (Total Cost of Ownership – TCO) za Slovenijo, kjer se ocenjuje, ali je nakup električnega vozila leta 2025 že ekonomsko smiselna odločitev za povprečnega uporabnika. Analiza vključuje različne scenarije polnjenja – domače polnjenje, javno omrežje in uporabo lastne sončne elektrarne – ter izračunava skupne stroške lastništva v primerjavi z vozili z notranjim izgorevanjem. Rezultati kažejo, da na rast trga vpliva predvsem kombinacija tehnološkega napredka, ekonomske dostopnosti in državnih spodbud, pri čemer je dolgoročna vzdržnost trga odvisna od zmanjševanja odvisnosti od subvencij ter nadaljnjega razvoja infrastrukture.
Ključne besede: električna vozila, trg električnih vozil, skupni strošek lastništva, tehnološki napredek, evropski trg, Slovenija, trajnostna mobilnost
Objavljeno v DKUM: 01.10.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 21
Celotno besedilo (2,74 MB) |
