1. Pravopisne napake drugošolcev in tretješolcev v narekih : magistrsko deloKaja Intihar, 2025, magistrsko delo Opis: Magistrsko delo obravnava pravopisne napake učencev drugega in tretjega razreda osnovne šole pri pisanju nareka. Naše življenje bi bilo videti popolnoma drugače, če v njem ne bi bilo poslušanja, branja, pisanja in govorjenja. Skozi teoretični del smo spoznali, kako razvoj opismenjevanja, predvsem v zgodnjem otroštvu, vpliva na kasnejše sposobnosti učencev pri pisanju. V empiričnem delu pa smo se posvetili raziskovanju in analiziranju narekov učencev drugega in tretjega razreda. Primerjavo in klasifikacijo napak smo izvedli z narekom, ki so ga zapisali učenci drugega in kasneje isti učenci tretjega razreda. Naše glavno zanimanje je bilo predvsem, ali bodo učenci v tretjem razredu zmanjšali število napak v primerjavi z narekom iz drugega razreda. Na koncu smo ugotovili, da vsi učenci niso dosegli napredka, saj so nekateri pri drugem pisanju nareka naredili več napak kot pri prvem pisanju.
Ključne besede: narek, opismenjevanje, drugi razred, tretji razred
Objavljeno v DKUM: 06.08.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 33
 Celotno besedilo (2,02 MB) |
2. Preverjanje naravoslovne pismenosti v astronomskih vsebinah pri predmetu spoznavanje okolja : magistrsko deloNika Vida Zidarič, 2024, magistrsko delo Opis: Pismenost je večna spremenljivka izobraževalnega obdobja, ki jo definiramo kot obvladovanje znanja ali veščin. Mi smo se usmerili v naravoslovno pismenost, ki je ključnega pomena za soočanje z izzivi in problemi sveta.
Znotraj teoretičnega dela smo predstavili naslednja poglavja: opredelitev naravoslovne pismenosti, gradniki naravoslovne pismenosti, astronomske vsebine v osnovni šoli, predmet spoznavanja okolja, oblikovanje astronomskih vsebin v osnovni šoli.
V praktičnem delu zaključnega dela smo se lotili priprave učnih priprav za razvijanje naravoslovne pismenosti oz. posameznih gradnikov v 1. VIO, natančneje v 3. razredu OŠ.
V empiričnem delu smo predstavili rezultate testa, ki je preverjal pridobljene kompetence naravoslovne pismenosti na vzorcu 40 učencev 3. razreda. Želeli smo povečati stopnjo naravoslovne pismenosti z optimizacijo učnih priprav, oblikovati učne priprave za učinkovitejše in bolj sistematično posredovanje učne snovi, razviti posodobljene kriterije za ocenjevanje napredka v naravoslovni pismenosti in kritično oceniti ter analizirati učinkovitost posodobljenih strategij za razvoj naravoslovne pismenosti.
Ključne besede: naravoslovna pismenost, spoznavanje okolja, tretji razred, astronomija
Objavljeno v DKUM: 31.07.2024; Ogledov: 123; Prenosov: 35
Celotno besedilo (3,19 MB) |
3. Učinek glasovnega zavedanja na pisanje nareka v 3. razredu osnovne šoleNastja Tovornik, 2022, magistrsko delo Opis: V naši magistrski nalogi smo se ukvarjali s tematiko razvoja vseh štirih velikih področji komunikacije. Naša vsakodnevna življenja bi brez poslušanja, govorjenja, branja in pisanja izgledala popolnoma drugače. Že če primerjamo komunikacijo z mlajšim otrokom, pri katerem so komunikacijske sposobnosti še v razvoju, z odraslo osebo, je opazna velika razlika. Skozi teorijo smo spoznali, kako pomemben je razvoj glasovnega zavedanja v zgodnjih letih otrokovega razvoja, ter se nato v empiričnem delu posvetili raziskovanju glasovnega zavedanja med učenci tretjega razreda osnovne šole. S pomočjo nareka smo izvedli primerjavo in klasifikacijo napak, ki so jih učenci naredili pri pisanju nareka. Zanimalo nas je, ali bo mogoče po obdobju petih mesecev govoriti o zmanjšanju števila napak pri vseh učencih, ali bodo med dečki in deklicami nastajale pomembne razlike. Ugotovili smo, da učenci niso dosegli enakomernega napredka in da so nekateri pri drugem pisanju nareka naredili celo več napak kot pri prvem pisanju.
Ključne besede: narek, glasovno zavedanje, opismenjevanje, tretji razred
Objavljeno v DKUM: 12.10.2022; Ogledov: 790; Prenosov: 127
Celotno besedilo (1,28 MB) |
4. Opazovanje branja tretješolcev s slovenskim in tujim maternim jezikomPetra Požek, 2019, magistrsko delo Opis: Magistrsko delo je sestavljeno iz teoretičnega in empiričnega dela. V teoretičnem delu smo širše predstavili pojem jezik, glasovno zavedanje ter branje in pregledali dokumente, ki so povezani z branjem v osnovni šoli. V empiričnem delu smo želeli preučiti kakšna je tehnika branja tretješolcev in kakšno njihovo razumevanje prebranega. Zanimalo nas je ali obstajajo razlike v branju med učenci s slovenskim in učenci s tujim maternim jezikom. Pri učencih s tujim maternim jezikom smo preverili tudi ali obstajajo razlike med tistimi, ki so bili rojeni v Sloveniji in tistimi, ki so se v Slovenijo priselili tekom otroštva. V empiričnem delu smo predstavili raziskavo, ki je temeljila na vzorcu 131 tretješolcev dveh mariborskih osnovnih šol. Po obdelavi podatkov s programom SPSS smo ugotovili, da med slovensko govorečimi in tuje govorečimi učenci obstajajo razlike v bralni tehniki in v razumevanju prebranega. Učenci s slovenskim maternim jezikom so dano besedilo hitreje prebrali, med branjem napravili manj napak in bolje odgovarjali na vprašanja nižje ravni. Tuje jezični učenci so se v teh treh predpostavkah odrezali slabše, so pa zato nekoliko bolje odgovarjali na vprašanja višje ravni. Glede na državo rojstva tuje jezičnih učencev se je izkazalo, da so v tehniki branja višji rezultat dosegli učenci rojeni v Sloveniji, medtem ko so bili pri razumevanju na nižji ravni boljši učenci priseljenci, pri razumevanju na višji ravni večjih razlik med skupinama ni bilo.
Ključne besede: Branje, bralno razumevanje, tehnika branja, jezik, tretji razred
Objavljeno v DKUM: 29.08.2019; Ogledov: 1218; Prenosov: 144
Celotno besedilo (906,20 KB) |
5. Gozdna pedagogika – primer dobre prakse v 3. razredu 2. osnovne šole Slovenska BistricaKlavdija Černelič, 2019, magistrsko delo Opis: Magistrska naloga Gozdna pedagogika – primer dobre prakse v 3. razredu 2. osnovne šole Slovenska Bistrica je sestavljena iz teoretičnega in praktičnega dela. Vsak od njiju je zaključena celota, se pa med seboj dopolnjujeta in nadgrajujeta. Teoretični del sestavljajo štirje sklopi, ki utemeljujejo in pojasnjujejo raziskovalni problem – učno uro gozdne pedagogike. V pedagoškem sklopu sta tako podrobneje opredeljeni gozdna pedagogika ter njena povezava z učnim načrtom za pouk spoznavanja okolja. V psihološkem sklopu so predstavljene značilnosti osemletnikov, opisuje pa njihov telesni, spoznavni, čustveno-osebnostni in socialni razvoj. V tretjem sklopu je predstavljen gozd kot življenjski prostor. Sklop obravnava drevo kot osnovni gradnik gozda, opisuje pomen gozda in njegovo vlogo ter poudarja njegovo slojevitost. Posebej je opisan gozd Črnec, v katerem je potekal praktični del magistrske naloge. Gozd Črnec leži na področju Slovenske Bistrice, zato je področje opisano v geografskem sklopu, v katerem je podrobneje predstavljena 2. osnovna šola Slovenska Bistrica in 3. b razred (ta je predstavljal vzorec v praktičnem delu naloge). V praktičnem delu magistrske naloge je predstavljena podrobna učna priprava. Ta del vsebuje tudi opis poteka dela in evalvacijo učne ure gozdne pedagogike v tretjem razredu osnovne šole. Prinaša ugotovitev, da ima učitelj pri načrtovanju in pripravi učne ure gozdne pedagogike zahtevno nalogo, ki mu lahko vzame veliko časa, vendar so zato učenci pri takih urah miselno in telesno bolj aktivni, imajo več svobode pri gibanju, več motivacije, so ustvarjalni, samoiniciativni in imajo veliko željo po raziskovanju. Neposredni stik z naravo jim omogoča pozitivno izkušnjo, povečuje pa tudi njihovo skrb za okolje in njegovo ohranjenost.
Ključne besede: gozdna pedagogika, gozd Črnec, spoznavanje okolja, tretji razred
Objavljeno v DKUM: 12.03.2019; Ogledov: 1934; Prenosov: 307
Celotno besedilo (6,65 MB) |
6. DODATNE DEJAVNOSTI IN UČNA GRADIVA ZA POUK ANGLEŠČINE V TRETJEM RAZREDU OSNOVNE ŠOLESaša Horvat, 2016, magistrsko delo Opis: Magistrska naloga temelji na učbeniku My Fairyland 3, za tretji razred osnovne šole. Glavni namen naloge je narediti bolj splošen in razširjen priročnik za učitelje z dodatnimi materiali in aktivnostmi, ki so lahko uporabljeni za učenje angleščine v tretjem razredu, ob uporabi tega ali kateregakoli drugega učbenika. Dodane bodo aktivnosti za učence, ki sledijo pouku hitreje, ter aktivnosti za tiste, ki sledijo počasneje kot večina in potrebujejo dodatno pomoč.
Teoretični del magistrske naloge temelji na učnem načrtu za tretje razrede osnovne šole iz leta 2013, ko se je program začel izvajati, opisane so potrebe mladega učenca tujega jezika, obravnava hitrosti in razvoja ter raznotere inteligentnosti. Prav tako so vključeni otroci s posebnimi učnimi potrebami, ker je skoraj v vsakem razredu osnovne šole vsaj en tak učenec.
V empiričnem delu, so teme iz učbenika nadgrajene z novimi aktivnostmi, ki so lahko uporabljene pri učni uri. Uvodne pravljice so lahko nadomeščene z drugimi verzijami, če se učitelju zdijo primernejše in lahko izpelje bolj učinkovite aktivnosti. Vse izbrane aktivnosti in materiali so prilagodljivi katerikoli temi ali učni uri, ne samo tem iz izbranega učbenika. Dodani so primeri, kako se aktivnosti lahko prilagodijo s spreminjanjem nekaterih besed ali navodil. Pod vsako novo aktivnostjo so komentarji, ki razložijo kako prilagoditi aktivnost za učence, ki potrebujejo dodatno pomoč in dodane aktivnosti za nižji nivo znanja.
Ključne besede: tretji razred, aktivnosti, učni materiali, prilagodljivost
Objavljeno v DKUM: 24.09.2018; Ogledov: 1212; Prenosov: 113
Celotno besedilo (1,00 MB) |
7. Tehnični dan v tretjem razredu osnovne šole - študija primera: recikliranjeTjaša Razdevšek, 2018, magistrsko delo Opis: Magistrsko delo z naslovom Tehniški dan v tretjem razredu osnovne šole – študija primera: Recikliranje je sestavljeno iz teoretičnega, praktičnega in empiričnega dela, ki se med seboj dopolnjujejo in nadgrajujejo.
V teoretičnem delu se povezujejo tehniško-tehnološki sklop (v njem je pojasnjeno, kaj je tehnika in kaj je tehnologija), pedagoško-didaktični sklop (opredeljeno je izkustveno učenje, pojasnjena vertikala tehnike in tehnologije v osnovni šoli ter podana analiza Učnega načrta za spoznavanje okolja (2011) s stališča tehnike in tehnologije, predstavljene pa so tudi psihofizične lastnosti osemletnikov) in geografski sklop (predstavljeno je mesto Žalec, I. osnovna šola Žalec in 3. b razred).
V praktičnem delu magistrske naloge so opredeljeni tehniški dnevi (njihovi cilji, vsebine in načrtovanje), recikliranje ter podrobna učna priprava, potek dela in evalvacija narejenega na tehniškem dnevu.
V empiričnem delu so predstavljeni rezultati pedagoškega eksperimenta, torej analize izkazanega znanja učencev pred in po izvedbi prektičnega dela.
Po pedagoškem eksperimentu je ugotovljeno, da izvedba tehniškega dne pozitivno vpliva na znanje učencev, po izvedbi učenci bolje poznajo materiale in orodja za njihovo obdelavo.
Ključne besede: tehnika in tehnologija, spoznavanje okolja, tretji razred, tehniški dan, reciklaža
Objavljeno v DKUM: 24.08.2018; Ogledov: 2035; Prenosov: 251
Celotno besedilo (3,06 MB) |
8. Raziskovalne škatle: študija primera v tretjem razredu pri pouku spoznavanja okolja (gozdne živali)Nika Vesenjak, 2018, magistrsko delo Opis: Magistrsko nalogo Raziskovalne škatle: študija primera v tretjem razredu pri pouku Spoznavanja okolja (gozdne živali) sestavljajo tri med seboj povezane celote – teoretični, empirični in praktični del.
V teoretičnem delu je podrobneje opredeljen trajnostni razvoj (s poudarkom na sonaravnem bivanju), opredeljene so psihofizične lastnosti tretješolcev (nanje je vezan raziskovalni problem) in učni predmet spoznavanje okolja (izpostavljeno je raziskovalno delo pri naravoslovnih vsebinah).
V empiričnem delu so predstavljeni izsledki pedagoškega eksperimenta (vzorec predstavlja 23 učencev tretjega razreda), pri katerem je bilo ugotovljeno, da uporaba raziskovalnih škatel pozitivno vpliva na različne vidike znanja učencev, predvsem na uzaveščenost znanja.
V praktičnem delu magistrske naloge so pridane natančne učne priprave, opisan je potek dela in zapisana je evalvacija narejenega.
Ključne besede: Raziskovalne škatle, spoznavanje okolja, strategije pouka, tretji razred, gozdne živali
Objavljeno v DKUM: 05.06.2018; Ogledov: 1760; Prenosov: 284
Celotno besedilo (6,06 MB) |
9. Vpliv dela z raziskovalnimi škatlami na znanje in ravnanje učencev v prometu - študija primeraJanja Izak, 2017, magistrsko delo Opis: Magistrska naloga z naslovom Vpliv dela z raziskovalnimi škatlami na znanje in ravnanje učencev v prometu – študija primera je sestavljena iz treh zaokroženih enot, ki se med seboj dopolnjujejo in nadgrajujejo: teoretičnega, empiričnega in praktičnega dela. Teoretični del sestoji iz didaktičnega sklopa (predstavljen učni predmet spoznavanje okolja, učbeniki, didaktične strategije za poučevanje predmeta ter raziskovalne škatle), psihološkega sklopa (predstavljene so psihološke lastnosti osemletnikov, na katere je vezan raziskovalni problem) in geografskega sklopa (predstavljen je kraj Muta in Osnovna šola Muta, kjer je potekal pedagoški eksperiment). V empiričnem delu so predstavljeni izsledki raziskave, katerih namen je bil ugotoviti vpliv uporabe raziskovalnih škatel na znanje in ravnanje učencev ob vsebini Varno v prometu. Ugotovljeno je, da raziskovalne škatle pozitivno vplivajo na znanje učencev, saj je bilo le-to po uporabi raziskovalnih škatel višje v povprečju za 15,84 %. V praktičnem delu so natančna učna priprava, potek dela in evalvacija narejenega, torej pouk spoznavanja okolja ob uporabi raziskovalnih škatel.
Ključne besede: raziskovalni pouk, spoznavanje okolja, raziskovalne škatle, tretji razred, promet
Objavljeno v DKUM: 19.09.2017; Ogledov: 1429; Prenosov: 195
Celotno besedilo (1,68 MB) |
10. Raziskovalni pouk – pedagoški eksperiment z naravoslovno vsebino v tretjem razredu Osnovne šole BenediktSanja Rogulj, 2017, magistrsko delo Opis: Magistrsko delo z naslovom »Raziskovalni pouk – pedagoški eksperiment z naravoslovno vsebino v tretjem razredu Osnovne šole Benedikt« sestavljajo tri celote, ki se med seboj povezujejo: teoretični, empirični in praktični del. Teoretični del predstavlja trajnostni razvoj (njegovo definicijo in vlogo v vzgoji ter izobraževanju), naravoslovne kompetence (opredelitev kompetenc in naravoslovna pismenost slovenskih učencev, vloga učitelja pri načrtovanju razvoja omenjenih kompetenc ter naravoslovni postopki), raziskovalni pouk (opisi različnih avtorjev, njegov pomen, cilji, načela, pogoji itd.) ter začetno naravoslovje in pouk z raziskovanjem. V empiričnem delu so predstavljeni rezultati po-testa, s katerim smo ugotavljali znanje tretješolcev o snoveh in njihovih lastnostih po izvedbi pedagoškega eksperimenta. V praktičnem delu sta natančni učni pripravi, potek dela in evalvacija narejenega za eksperimentalno in kontrolno skupino. Ugotovljeno je, da raziskovalni pouk od učitelja zahteva dobro poznavanje učencev, iznajdljivost, usposobljenost za organizacijo in mnogo didaktičnega znanja. Učenci tretjega razreda ob tej strategiji pouka sicer potrebujejo veliko učiteljevega vodenja, vendar so za raziskovanje motivirani, predvsem zaradi njihove otroške zvedavosti. Sposobni so ob lastni aktivnosti graditi znanje o naravoslovnih vsebinah, ki je prav zaradi tega trajnejše.
Ključne besede: trajnostni razvoj, naravoslovne kompetence, raziskovalni pouk, spoznavanje okolja, tretji razred
Objavljeno v DKUM: 19.09.2017; Ogledov: 2131; Prenosov: 298
Celotno besedilo (1,77 MB) |
