1. Trgovinski sporazum med EU in Kanado - ekonomski in pravni vidikIris Robič Klobasa, 2022, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu je bolj podrobno opisan trgovinski sporazum med Evropsko Unijo in Kanado, ki ga s kratico poimenujemo CETA. Uvodoma je predstavljeno področje mednarodnega trgovanja, ki obsega poslovanje s trgovinskimi sporazumi med državami Evropske Unije in tretjimi državami. V delu smo obravnavali mednarodno trgovino in področja, ki so vključena v njeno poslovanje ter opredelili del mednarodne trgovine, ki se imenuje trgovinska politika. Ta uporablja različne mednarodne instrumente za bolj učinkovito poslovanje na mednarodnih trgih. Predstavljene so značilnosti trgovinskih sporazumov, ki so eden najpomembnejših dejavnikov za mednarodno poslovanje. Pri tem smo se osredotočili na sporazum CETA, ki vključuje boljše poslovne priložnosti s postopnim zmanjševanjem ovir in enakopravnim, predvidljivim in pošteno konkurenčnim sodelovanjem. CETA je eden najmočnejših sporazumov, ki pokriva različna področja, kot so carine, poreklo blaga, uvoz in izvoz, investicije, itd. Skozi delo smo raziskali pozitivne in negativne vplive, ki nastanejo kot posledica sporazuma CETA na države pogodbenice, med katerimi je tudi Slovenija. Ob koncu diplomskega dela smo raziskali, kako se obnese sporazum CETA v času pandemije Covid-19.
Ključne besede: trgovinski sporazumi, mednarodna trgovina, evropska unija, tretje države, mednarodno sodelovanje
Objavljeno v DKUM: 03.11.2022; Ogledov: 554; Prenosov: 68
 Celotno besedilo (1,25 MB) |
2. PRAVICA DRŽAVLJANOV TRETJIH DRŽAV DO PREBIVANJA V EU PO RAZVEZIAnamarija Krpina, 2016, diplomsko delo Opis: Diplomska naloga analizira sodbo Sodišča Evropske unije (v nadaljevanju: Sodišče EU) v zadevi Singh in drugi, v kateri je Sodišče EU podalo razlago o tem, da zakonec ohrani pravico do prebivanja v primeru razveze, če je ob začetku postopka za razvezo zakonske zveze, državljan Unije v državi članici gostiteljici. Čeprav državljan tretje države izpolnjuje pogoj za ohranitev pravice do prebivanja, ker je zakonska zveza trajala več kot tri leta, od tega eno leto v državi članici gostiteljici, vseeno ne ohrani pravice do prebivanja, če je pred začetkom postopka za razvezo državljan Unije odšel iz države članice gostiteljice. To pravico izgubi že z odhodom zakonca in jo z razvezo ne pridobi nazaj. Naloga analizira tudi pojem »zadostna sredstva«, ki se zahteva kot pogoj za prebivanje državljana Unije, na ozemlju države članice gostiteljice daljšem od treh mesecev. Ti pravico pridobijo tudi, če sredstva delno temeljijo na sredstvih zakonca, ki je državljan tretje države, ta pa ima pravico opravljati delo po pravu EU z namenom, da takšna sredstva zagotovi.
Ključne besede: Direktiva 2004/38/ES, pravica do prebivanja družinskih članov državljana Unije, ohranitev pravice do prebivanja državljana tretje države po odhodu zakonca, državljana Unije iz države članice gostiteljice in kasnejši razvezi, zadostna sredstva, upoštevanje sredstev zakonca državljana tretje države.
Objavljeno v DKUM: 19.09.2016; Ogledov: 2023; Prenosov: 134
Celotno besedilo (890,34 KB) |
3. ZAPOSLOVANJE HRVAŠKIH DRŽAVLJANOV V REPUBLIKI SLOVENIJIMojca Šafarić, 2014, diplomsko delo Opis: 1. julija 2013 je Republika Hrvaška postala članica EU.
Z Zakonom o uveljavitvi prehodnega obdobja za zaposlovanje in delo državljanov Republike Hrvaške v Republiki Sloveniji po vstopu Republike Hrvaške v Evropsko unijo, je uvedeno dvoletno prehodno obdobje, ki Republiki Sloveniji omogoča, da uveljavlja nacionalno zakonodajo s področja zaposlovanja in dela tujcev, z namenom, da ne ogrozi normalnega delovanja slovenskega trga dela oz. da daje domačim brezposelnim osebam in osebam, ki so glede pravic do zaposlitve izenačene z državljani Republike Slovenije, prednostno zaposlovanje.
Hrvaški delavci se v Republiki Sloveniji še naprej zaposlujejo in delajo kot državljani tretje države. Če se želijo zakonito zaposliti, še naprej potrebujejo delovno dovoljenje.
Kljub temu, je članstvo v Evropski uniji prineslo nekatere spremembe za hrvaške državljane. V diplomskem delu je navedeno, za katere oblike zaposlovanja oz. dela hrvaški delavec ne rabi več delovnega dovoljenja, ter na podlagi katere pravne podlage.
Načelo prostega gibanja delavcev se lahko, po vstopu Hrvaške v Evropsko unijo, pod določenimi pogoji omeji za sedem let.
S 1. januarjem 2015 se začnejo uporabljati nove določbe sprememb Zakona o tujcih (ZTuj-2A), pripravlja pa se tudi nov Zakon o zaposlovanju, samozaposlovanju in delu tujcev (ZZSDT), ki bi nadomestil Zakon o zaposlovanju in delu tujcev (ZZDT-1). Predlog ZZSDT uvaja, zaradi usklajevanja z Evropsko zakonodajo, enotno dovoljenje, na podlagi katerega bodo lahko tujci prebivali in delali v Republiki Sloveniji. Nadomestilo bi tako dovoljenje za prebivanje, kot dovoljenje za delo. V diplomskem delu je opredeljeno v kolikšni meri bo »nova« zakonodaja vplivala na zaposlovanje in delo hrvaških državljanov.
Ključne besede: Republika Hrvaška, Republika Slovenija, Evropska unija, zaposlovanje, delo, delovno dovoljenje, državljani tretje države, enotno dovoljenje.
Objavljeno v DKUM: 12.02.2015; Ogledov: 2693; Prenosov: 194
Celotno besedilo (1,19 MB) |
4. |
