SLO | ENG

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 3 / 3
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
SEGMENTIRANJE TRGA FINANČNIH INSTRUMENTOV PRI OBRESTNI ZAŠČITI
Aljoša Ranzinger, 2012, diplomsko delo

Opis: Pri diplomski nalogi sem se odločil pokazati postopek in primer obrestnega ščitenja, kot to poteka v praksi in predvsem na kakšni osnovi se podjetja odločajo za sklenitev finančnega instrumenta. V prvem delu diplomskega dela sem se osredotočil na osnove pri segmentaciji trga obrestnih instrumentov, tako iz teoretične, kot dejanske delitve kratkoročnih in dolgoročnih finančnih instrumentov. Seveda delitev obrestnih finančnih instrumentov je še mnogo več in ta v tem diplomskem delu je ena izmed njih. Osrednji del diplomskega dela poteka bolj marketinško in je povzeto dogajanje na finančnem trgu ,ter poslana oblika ponudbe podjetju . V zadnjem delu diplomskega dela pa sem spremljal gibanje in hipotetično zaključil sklenjeno obrestno zaščito, ter prikazal efekte iz sklenjene obrestne zaščite. V zaključku sem segmentiral obrestni trg v Sloveniji. Vzorec za stanje sklenjenih obrestnih instrumentov je povzet iz baze NLB banke. Poudarek diplomskega dela je prikazati stanje in razmere na obrestnem trgu v naši državi in predstaviti obliko obrestnih inštrumentov, ki so na voljo za pravne osebe v Sloveniji. Seveda se skladno s ekonomsko situacijo v Evropi in svetu , spreminja izbira finančnega instrumenta tudi pri nas.
Ključne besede: zamenjava obrestnih mer trenutna poštena vrednost obrestna mera
Objavljeno: 31.05.2012; Ogledov: 751; Prenosov: 65
.pdf Celotno besedilo (2,49 MB)

2.
METODOLOGIJA IZRAČUNA NAPOVEDI PRIHODOV AVTOBUSOV NA POSTAJALIŠČA V REALNEM ČASU
Marko Čelan, 2013, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu je predlagana metodologija za izračun napovedi prihodov avtobusov na postajališče v realnem času. Metodologija v osnovi sestoji iz treh delov, in sicer na oblikovanju oz. modifikaciji avtobusnega omrežja, algoritmu za napoved prihodov avtobusov na postajališča in izračunu potovalnih časov avtobusov po segmentih avtobusnega omrežja. Osnova za izračun časa, ki ga bo avtobus porabil do izbranega avtobusnega postajališča, je trenutna lokacija avtobusa in predvideni potovalni časi avtobusov po segmentih omrežja, ki temeljijo na podatkih iz preteklosti. Avtobusno omrežje sestoji iz postajališč in cestnih odsekov oz. segmentov, ki povezujejo postajališča med seboj. V predlagani metodologiji je avtobusno omrežje razdeljeno na cestne in postajne segmente oz. na segmente brez in s pripadajočimi avtobusnimi postajališči. Glede na sestavo avtobusnega omrežja se avtobusi lahko nahajajo na različnih lokacijah, in sicer na cestnem segmentu omrežja, na postajnem segmentu omrežja ali pa na začetnem avtobusnem postajališču. Za vsako izmed navedenih opcij je podan algoritem za izračun prihoda avtobusov na postajališče. Najzahtevnejši del pri izračunu prihoda avtobusov na postajališče je določitev potovalnih časov, ki jih avtobusi porabijo za prevoz po posameznem segmentu avtobusnega omrežja. V predlagani metodologiji so podane tri opcije izračuna potovalnih časov po segmentih avtobusnega omrežja: določitev potovalnih časov glede na časovno obdobje, v katero spada dotična napoved prihoda avtobusa na postajališče, glede na potovalne čase predhodnih avtobusov, ki so vozili po istem segmentu avtobusnega omrežja in kombinacija izračuna potovalnih časov posameznih segmentov omrežja glede na predhodne avtobuse in potovalne čase po časovnih obdobjih, določenih na podlagi podatkov iz preteklosti. Predlagana metodologija je preverjena na primeru mestnega avtobusnega prometa Maribor.
Ključne besede: algoritem izračuna prihoda avtobusov na postajališče, potovalni čas, segment avtobusnega omrežja, RTPI sistem, RT informacije, trenutna lokacija avtobusa
Objavljeno: 07.10.2013; Ogledov: 1255; Prenosov: 104
.pdf Celotno besedilo (2,95 MB)

3.
Algoritem za izračun napovedi trenutne moči sončne elektrarne s pomočjo nevronskih omrežij
Mihael Skornšek, Gorazd Štumberger, objavljeni znanstveni prispevek na konferenci

Opis: Delo obravnava spremljanje in primerjavo obratovalnih lastnosti sončnih elektrarn. Vsa odstopanja v delovanju lahko spremljamo z dodatnimi meritvami na elektrarni, kot sta sončno obsevanje in temperatura celice. Na podlagi polletnih meritev parametrov delovanja je s pomočjo umetnega nevronskega omrežja v programskem paketu Matlab pripravljen algoritem za izračun napovedane moči sončne elektrarne v danem trenutku, s katerim lahko ovrednotimo pravilno delovanje le-te. Omenjeni algoritem predstavlja nadgradnjo sistema za spremljanje obratovanja sončne elektrarne. Večja razlika med izmerjenimi in z algoritmom določenimi trenutnimi izhodnimi močmi sončne elektrarne kaže na neustrezno delovanje posameznih elementov sončne elektrarne in potrebo po podrobnejšem preverjanju.
Ključne besede: algoritmi, napovedovanje, trenutna moč, sončne elektrarne, nevronsko omrežje
Objavljeno: 10.10.2017; Ogledov: 66; Prenosov: 7
.pdf Celotno besedilo (704,58 KB)

Iskanje izvedeno v 0.01 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici