| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 116
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
1.
Digitalizacija bančnega poslovanja
Sara Kolar, 2021, diplomsko delo

Opis: Tema mojega diplomskega dela je digitalizacija bančnega poslovanja, njegove prednosti, slabosti in varnostni vidiki. Banke s pomočjo digitalizacije dosegajo boljše in inovativnejše produkte, večji dobiček, kakovost, napredek ter zveste stranke. Problemi, ki jih obravnavamo so plačilni sistemi, odprto bančništvo, umetna inteligenca, roboti in analiza poslovnih učinkov digitalizacije v banki. Osredotočili smo se na novejše finančne pojme, ki so sodobni bančni trendi, da bi bralce podučili o finančni pismenosti naše prihodnosti. Vsak mora vedeti kako upravljati svoje finance in kaj je za njega najbolj koristno. Opisali smo pojme kot so neobanke, fintech, bot, Blockchain, oblak in digitalni evro. Osredotočili smo se na prihodnost bančništva in samega poslovanja ter ugotovili, da se ogromno bančnih poslovalnic zapira hkrati pa se manjša uporaba gotovine in veča uporaba brezstičnih plačil. Analizirali smo Covid-19 in njegov vpliv na digitalizacijo. Izkazalo se je, da je pandemija močno spremenila samo poslovanje in navade strank. Z analizo Nove Kreditne banke Maribor pa smo spoznali, da je ena najboljše digitaliziranih bank v Sloveniji.
Ključne besede: Digitalizacija, banka, trendi, poslovanje, neobanke.
Objavljeno: 14.10.2021; Ogledov: 52; Prenosov: 0

2.
Vloga in pomen celovitih odjemalčevih izkušenj v digitalnem okolju
Tjaša Hameršak, 2021, magistrsko delo

Opis: V magistrski nalogi predstavljamo celovite izkušnje odjemalcev v digitalnem okolju, na katere vplivajo izkušnje z izdelkom, izkušnje z nakupnim procesom (z nakupnim procesom in kontaktnim oz. prodajnim osebjem), izkušnje s tehnološkimi storitvami (delovanjem aplikacij in spletnih mest), starost, zvestoba, stopnja zaupanja in zadovoljstvo odjemalcev. Celovite odjemalčeve izkušnje bomo preverili na izbranem digitalnem izdelku – digitalni ročni uri. Zanima nas torej, kako so celovite odjemalčeve izkušnje oblikovane in kako pridobljene izkušnje vplivajo na odjemalčevo zadovoljstvo, zaupanje in zvestobo digitalnemu izdelku. Zaradi digitalizacije in nenehnih globalnih sprememb in trendov v digitalnem svetu se odjemalci in podjetja soočamo s številnimi izzivi. Napredujoči trendi od podjetij zahtevajo vedno večjo fleksibilnost in prilagodljivost izdelkov in storitev, zlasti danes, ko je spletna ponudba izdelkov in storitev postala naša rutina. Posledice novih trendov se kažejo v vse zahtevnejših odjemalcih in v vse ostrejši konkurenci podjetij. Ponujanje kvalitetnih celovitih odjemalčevih izkušenj preko spleta zato ni enostavna naloga. Klasični nakupi v trgovinah, fizično pošiljanje pisem preko pošte, plačevanje prejetih računov na banki … Vse izmed naštetih dejavnosti so pridobile spletno obliko. Izkušnje z izdelkom so se iz fizične oblike pridobivanja izkušenj prelevile v spletno. Namesto fizičnih obiskov trgovin sedemo za računalnik ali vzamemo v roke mobilni telefon, morda tudi pametno tablico, ter raziskujemo izdelke na spletnih portalih preko aplikacij in spletnih strani. Enako velja za nakupni proces. Nakup izdelkov ali storitev se v večini primerov več ne izvaja s fizično prisotnostjo, ampak ga opravimo preko spleta z virtualno podprtimi portali. Čeprav nakup poteka virtualno, so nam na voljo spletni prodajni svetovalci oz. e-svetovalci, ki nam nudijo podporo in pomoč ob morebitnih vprašanjih in težavah.   Izkušnje s tehnološkimi storitvami (delovanje aplikacij in spletnih mest) se nanašajo na uporabo spletnih strani, aplikacij in portalov. Ob izvedbi spletnega nakupa je zelo pomembno, da so tovrstne spletne strani in aplikacije ustrezno zasnovane z dovolj informacijami, ki nas zanimajo. Priporočljivo je, da imajo slikovni prikaz izdelkov in storitev, ki jih ponujajo. Kadar se odločimo nakup in plačilo preko spleta, je zelo pomemben občutek varnosti in zanesljivosti. Zaradi vedno večje raznolikosti populacije je pomembno omeniti tudi starost odjemalcev, ki se odločijo za spletni nakup. Večina odjemalcev se zanj odloči, ker to od nas zahtevajo napredujoči trendi v svetovnem gospodarstvu. Odjemalci starejše populacije imajo bolj inovativen in svež pregled nad dogajanjem v svetu. Zadovoljstvo, zaupanje in zvestoba odjemalcev so tri ključne posledice, od katerih je odvisno spletno nakupovanje. Če bodo odjemalci zadovoljni, nam bodo zaupali in nam bodo zvesti. V omenjene tri dejavnike morajo podjetja vložiti ogromno truda in dela. Trdimo lahko, da je to dolgotrajen proces, ki lahko prinese veliko pozitivnih učinkov in dolgoročnih uspehov podjetjem. Lahko imajo tudi obratne učinke, ki si jih podjetja ne želijo. Ponujanje dobrih izkušenj preko spleta še zdaleč ni enostavna naloga. Da bi ponujali dobre izkušnje vsakemu odjemalcu posebej, morajo podjetja nenehno iskati in raziskovati najnovejše metode ponujanja izkušenj. Spletno ponujanje dobrih izkušenj predstavlja podjetjem izziv in soočanje z najrazličnejšimi situacijami v sedanjem digitalnem okolju.
Ključne besede: digitalno okolje, izkušnje odjemalcev, trendi digitalnega marketinga, digitalna ročna ura
Objavljeno: 02.09.2021; Ogledov: 141; Prenosov: 50
.pdf Celotno besedilo (1,83 MB)

3.
Znanstveno-raziskovalni trendi na področju digitalne preobrazbe
Alenka Baggia, 2021, zbornik

Opis: Digitalna preobrazba organizacij predstavlja ključni element uspeha v sodobnem poslovnem svetu. Pri tem pomembno vlogo igrajo vodstvo in zaposleni v organizaciji, ter njihovo poznavanje konceptov in tehnologij digitalne preobrazbe. V monografiji predstavljamo aktualne teme s področja digitalne preobrazbe, ki bodo organizacijam z nizkim digitalnim indeksom in ostalim udeležencem v procesu digitalne preobrazbe v pomoč pri lažjem prehodu v digitalno poslovanje. Med prebojnimi tehnologijami, ki jih zasledimo na področju digitalne preobrazbe so v znanstveni monografiji predstavljeni primeri večkriterijskih ekspertnih sistemov za podporo odločanja, opredeljena je vloga podatkov v sodobni organizaciji, obravnavano je področje interneta stvari in kiberfizičnih sistemov, predstavljeni so pristopi k transformaciji modela poslovnega procesa v tehnologijo veriženja blokov, ter podane smernice za učinkovito oblavdovanje kibernetskih tveganj v času pandemije. Poleg primerov uporabe sodobnih tehnologij je predstavljena tudi zasnova prilagodljivega modela strateškega upravljanja informatike.
Ključne besede: digitalna preobrazba, informacijski sistemi, raziskovalni trendi, organizacijske vede, poslovni sistemi
Objavljeno: 12.08.2021; Ogledov: 120; Prenosov: 21
.pdf Celotno besedilo (10,82 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

4.
Ocena ekonomske aktivnosti obmejnih občin Slovenije in Hrvaške z uporabo podatkov satelita DMSP-OLS
Andrea Lovrenčić, 2021, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo z naslovom Ocena ekonomske aktivnosti obmejnih občin Slovenije in Hrvaške z uporabo podatkov satelita DMSP-OLS smo izdelali z namenom, da predstavimo trende osvetljenosti površja na podlagi podatkov satelita DMSP-OLS. Izračunali smo spremenljivko SOL za vse obravnavane obmejne občine v Sloveniji in vse obmejne občine na Hrvaškem. Z dvema različnima tabelama, v sklopu katerih smo obravnavali obmejene občine Slovenije in Hrvaške, smo izdelali karto, ki prikazuje osvetljena površja obmejnega območja. Analizirali smo zvezo med SOL in socioekonomskimi kazalniki v Sloveniji. Zaradi pomanjkanja podatkov grafični prikaz ni bil narejen za Hrvaško. V Sloveniji smo ugotavljali aktivnosti prebivalstva in osvetlitve površja, pri čemer smo prišli do ugotovitve, da je smerni koeficient linearnega trenda prikazal obmejne občine v Sloveniji, ki imajo višjo stopnjo aktivnosti prebivalstva ter posledično tudi večjo osvetljenost površja. Na podlagi socioekonomskih kazalnikov smo ugotovili, da je na mreži 1 x 1 km več ljudi, ki ima le srednjošolsko izobrazbo. Ugotovili smo razliko v ekonomski aktivnosti obmejnih občin Slovenije in Hrvaške oziroma smo s pomočjo grafa sklepali, da je svetloba na Hrvaškem bolj dinamična. Če pa primerjamo celotno obmejno območje pa lahko s 95 % gotovostjo trdimo, da pri obeh državah ni razlik med ekonomsko aktivnostjo in osvetljeno površino.
Ključne besede: Daljinsko zaznavanje, satelit DMSP-OLS, interkalibracija, trendi osvetlitve, ekonomska aktivnost
Objavljeno: 06.05.2021; Ogledov: 115; Prenosov: 8
.pdf Celotno besedilo (4,14 MB)

5.
Retrospektivna analiza predpisovanja opioidnih zdravil v Sloveniji med leti 2011 in 2015
Vesna Postružnik, 2020, magistrsko delo

Opis: Uvod: Zaradi višanja svetovne porabe opioidnih zdravil je spremljanje njihovih količin na nacionalni ravni pomembno za zagotavljanje njihove varne uporabe. Za Slovenijo še ni bilo objavljenih podatkov o potentnosti predpisanih opioidnih zdravil. Metode: Pridobili smo podatke 2150046 receptov opioidnih zdravil, ki predstavljajo vse recepte, predpisane v Sloveniji med letoma 2011 in 2015. Pridobili smo podatke o količinah zdravilnih učinkovin za vsak recept in jih pretvorili v ekvivalentne miligrame morfina (MME). Rezultati: V omenjenem obdobju je poraba opioidnih zdravil naraščala. V letu 2011 se je v Sloveniji porabilo 167 ekvivalentnih kilogramov morfina, v letu 2015 pa 193 ekvivalentnih kilogramov morfina. Statistično smo potrdili večjo porabo opioidnih zdravil v MME na manj razvitem vzhodu države (W=8342, p<0,001) . Pri osebah ženskega spola smo potrdili večjo porabo v MME (U=895, p<0,001), prav tako zdravnice ženskega spola na recept predpisujejo več opioidnih zdravil v primerjavi z zdravniki (U=854, p<0,001). Količine predpisanih opioidnih zdravil naraščajo s starostjo pacientov (r=0,931, p<0,001), zdravniki, starejši od 40 let, na recept predpisujejo večje količine opioidnih zdravil kot mlajši zdravniki (U=3600, p<0,001). Razprava: Poraba opioidnih zdravil v Sloveniji je primerljiva s porabo v drugih evropskih državah. V okviru zaključnega dela smo potrdili, da dejavniki, kot so spol, starost in regionalne razlike, vplivajo na predpisovanje in uporabo opioidnih zdravil.
Ključne besede: opioidna zdravila, ekvivalenti miligramov morfina, trendi porabe, populacijski podatki
Objavljeno: 10.02.2021; Ogledov: 235; Prenosov: 62
.pdf Celotno besedilo (2,19 MB)

6.
Trendi na modnih revijah
Špela Perdigal, 2020, diplomsko delo

Opis: Modne revije so pomemben dogodek, na katerem modni oblikovalci predstavijo svoje kolekcije kupcem, medijem in splošni javnosti. Modne revije se prilagajajo trenutnim trendom in so odraz družbe in njene kulture. Delo diplomskega projekta zajema pet poglavij. Na začetku je definirana moda in predstavljena modna industrija. Nato je poudarek na modnih revijah. Najprej je na kratko opisana zgodovina modnih revij, ki ji sledita predstavitev obstoječih vrst modnih revij in opis največjega modnega dogodka – tedna mode. V četrtem poglavju so s pomočjo primerov iz prakse opisani največji trendi, ki jih je možno zaslediti na trenutnih modnih revijah. Na koncu je opisana prihodnost modnih revij.
Ključne besede: moda, modna industrija, modna revija, teden mode, modni trendi
Objavljeno: 18.11.2020; Ogledov: 189; Prenosov: 25
.pdf Celotno besedilo (1,96 MB)

7.
Trendi v trgovini na drobno na primeru diskontnih prodajaln
Jasna Šepetavc, 2020, magistrsko delo

Opis: Trgovina na drobno omogoča preskrbo prebivalstva, saj ponuja veliko različnih prodajaln z različnimi izdelki, ki jih posamezniki potrebujemo za življenje. V magistrski nalogi obravnavamo trgovine na drobno na splošno, podrobneje se osredotočamo na diskontne prodajalne, v tretjem delu naloge pa proučujemo življenjske trende na področju trgovine na drobno, podrobneje v diskontnih prodajalnah. Ne glede na to kje in na kakšen način trgovec prodaja izdelke oz. storitve neposredno končnemu odjemalcu gre za maloprodajo oz. trgovino na drobno. V nalogi smo se osredotočili predvsem na diskontne prodajalce, ki se v zadnjih letih močno razvijajo in povečujejo svoje tržne deleže po vsem svetu. V Evropi so najbolj znani diskontni verigi Aldi in Lidl, ki jih poznamo tudi v Sloveniji. Aldijev je Hofer, Lidl poznamo kot Lidl, poleg teh dveh diskonterjev pa imamo tudi italijanski Eurospin. Glede na to, da je naloga nastajala v času epidemije »korona« virusa, ne moremo mimo tega, saj močno vpliva na trgovino na drobno na različne načine. Vsekakor se je prodaja živilskih izdelkov močno povečala, saj so si ljudje delali zaloge in s tem močno povečali prodajo. V tekstilnem svetu pa se je prodaja v fizičnih prodajalnah povsem ustavila, nedvomno pa se je povečala spletna prodaja. Vemo, da vse prodajalne ne ponujajo spletne trgovine, zato je ta epidemija nekatere trgovce na drobno močno prizadela. Veliko prodajaln pa se je v tem kriznem obdobju odločila uvesti spletno trgovino, to so bile razne manjše privatne poslovalnice, ena izmed najbolj znanih je trgovina Mass, ki prodaja čevlje in torbice. Prav to je eden izmed najpopularnejši trendov na trgu trgovin na drobno. Zadnji del naloge pa smo posvetili raziskavi, ki temelji na raziskovanju trendov pri diskontnih trgovcih. S pomočjo vprašalnika, ki ga najdemo v prilogi smo vprašali 104 naključne ljudi, ki so ga rešili in tako smo pridobili rezultate, ki jih opisujemo v zadnjem poglavju naloge. Anketa je bila spletna, na portalu 1ka, s pomočjo tega smo tudi iz portala v nalogo uvozili grafične prikaze rezultatov.
Ključne besede: trgovina na drobno, diskontne prodajalne, trendi
Objavljeno: 25.08.2020; Ogledov: 266; Prenosov: 117
.pdf Celotno besedilo (1,15 MB)

8.
Spreminjanje kontinentalnosti v Evropi med leti 1938 in 2018
Tanja Vajs, 2020, magistrsko delo

Opis: V delu predstavimo spreminjanje kontinentalnosti v Evropi med leti 1938 in 2018. Pri tem uporabimo podatke za 443 klimatskih postaj, od česar je 387 evropskih in 56 neevropskih klimatskih postaj. Za izračun klimatskih indeksov uporabimo indekse kontinentalnosti po Supanu, Gorczynskem, Conradu, Ivanu, Hromovu ter Johanssonu in Ringlebu. Podatke obdelamo s programskim paketom MATLAB. Izrise konturnih kart naredimo s programskim okoljem ArcGIS, izrise grafikonov pa s programom Excel. Izkaže se, da so klimatski indeksi, glede na zvezne konturne karte, med seboj dobro primerljivi, nekoliko odstopanj je le pri indeksu kontinentalnosti po Hromovu. V primerjavi s tem pri diskretnih konturnih kartah med posameznimi indeksi prihaja do razlik. Ugotovili smo, da so se trendi indeksov kontinentalnosti v obravnavanem obdobju spremenili. Pokazali smo, da postaja podnebje v Evropi bolj maritimno, predvsem na območju Severne in Vzhodne Evrope, v nekaterih predelih postaja tudi bolj kontinentalno, predvsem območja ob Sredozemskem morju. Trend temperatur ni pozitiven v celotni Evropi, ampak je predvsem na območjih ob Sredozemskem morju tudi negativen, vendar ne čez celotno leto. Prav tako smo pokazali, da je trend temperatur močno odvisen od časa v letu oziroma meseca.
Ključne besede: indeksi kontinentalnosti, trendi indeksov kontinentalnosti, temperature, trendi temperatur, kontinentalnost, globalno segrevanje, indeks kontinentalnosti po Supanu, indeks kontinentalnosti po Gorczynskem, indeks kontinentalnosti po Condradu, indeks kontinentalnosti po Hromovu, indeks kontinentalnosti po Johanssonu in Ringlebu, indeks kontinentalnosti po Kernerju, Evropa
Objavljeno: 23.07.2020; Ogledov: 246; Prenosov: 50
.pdf Celotno besedilo (19,41 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

9.
Trendi razvoja projektnega managementa ob nastajanju industrije 4.0
Dominik Dolenc, 2019, diplomsko delo

Opis: Industrija 4.0 je termin, s katerim se danes vedno pogosteje srečujemo. Zaradi velikega napredovanja tehnologije ter znanja prihaja ta izraz vedno bolj v ospredje. Pojem industrija 4.0 predstavlja vedno večjo integracijo robotike ter pametnih orodij v vsakdanjo industrijo. Namen tega je, da bi se čim več opravil in področij avtomatiziralo ali podprlo s pametnimi orodji, programi ipd. S takšnimi ukrepi lahko podjetja občutno zmanjšajo svoje stroške. Hkrati se povečata tudi sama produktivnost ter kakovost končnih izdelkov. Vsak dogodek v podjetju ali osebnem življenju lahko dojemamo kot projekt. Vsi ti dogodki imajo časovno omejitev in za uspešen zaključek potrebujejo planiranje ter organiziranje in vodenje. Zaradi tega je projektni menedžment pridobil velik pomen v podjetjih. Večina projektov je samih po sebi bolj zapletenih, zaradi tega je za učinkovito izvedbo treba uporabiti pristope projektnega menedžmenta. Ti pristopi/trendi se s časom in tehnologijo tudi spreminjajo. Skozi zgodovino vodenja projektov so se trendi nenehno spreminjali s pomočjo vplivov, kot so tehnologija, medčloveški odnosi in modeli vodenja. Tudi industrija 4.0 bo s svojimi naprednimi tehnologijami in pristopi pustila pečat na vodenju projektov in izoblikovala nove trende. Skozi diplomski projekt smo skušali ugotoviti, kako industrija 4.0 s svojimi naprednimi pristopi vpliva na sam projektni menedžment in ali novosti, ki jih prinaša, vplivajo na trende projektnega menedžmenta pozitivno ali negativno.
Ključne besede: industrija 4.0, projektni menedžment, projekt, trendi
Objavljeno: 17.03.2020; Ogledov: 494; Prenosov: 65
.pdf Celotno besedilo (960,75 KB)

10.
Primerjalna analiza značilnosti spletnega bančništva slovenskih in nemških bank
Ana Magdič, 2019, diplomsko delo

Opis: Zaradi vse hitrejšega razvoja novih tehnologij so banke primorane uvajati nove bančne storitve ter načine komuniciranja in poslovanja, če želijo ohraniti konkurenčen položaj. Prav tako morajo razumeti, katere so potrebe uporabnikov, in jih zadovoljiti. Slednje lahko dosežejo samo, če sledijo trendom v bančništvu, kajti uporabniki vedno bolj iščejo storitve, ki so preproste za uporabo ter dostopne kjerkoli in kadarkoli. V teoretičnem delu se nahajata opredelitev in opis elektronskega bančništva, razvoja in zgodovine ter oblik elektronskega bančništva. V nadaljevanju sledijo opisi spletnega bančništva, spletnih strani, izdelave in vrst spletnih strani. Navedene so tudi spletne bančne storitve, prednosti in slabosti bančnih storitev ter trendi v bančništvu. Teorija je bila izhodišče za ugotavljanje, ali spletno bančništvo prinaša več prednosti kot slabosti. Analitični del opisuje spletne banke, ki jih ponujajo nemške in slovenske banke. V okviru tega so opisane značilnosti posameznih spletnih bank, ki so namenjene tako zasebnikom kot tudi fizičnim osebam. Na podlagi vseh opisanih značilnostih bank je izvedena primerjalna analiza, ki pripomore k ugotavljanju, ali nemške banke ponujajo več možnih načinov elektronskega poslovanja kot slovenske banke.
Ključne besede: elektronsko bančništvo, oblike elektronskega bančništva, spletno bančništvo, spletne strani, spletne bančne storitve, vrste bančnih storitev, trendi v bančništvu.
Objavljeno: 18.12.2019; Ogledov: 406; Prenosov: 38
.pdf Celotno besedilo (1,15 MB)

Iskanje izvedeno v 0.18 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici