| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 112
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
1.
Retrospektivna analiza predpisovanja opioidnih zdravil v Sloveniji med leti 2011 in 2015
Vesna Postružnik, 2020, magistrsko delo

Opis: Uvod: Zaradi višanja svetovne porabe opioidnih zdravil je spremljanje njihovih količin na nacionalni ravni pomembno za zagotavljanje njihove varne uporabe. Za Slovenijo še ni bilo objavljenih podatkov o potentnosti predpisanih opioidnih zdravil. Metode: Pridobili smo podatke 2150046 receptov opioidnih zdravil, ki predstavljajo vse recepte, predpisane v Sloveniji med letoma 2011 in 2015. Pridobili smo podatke o količinah zdravilnih učinkovin za vsak recept in jih pretvorili v ekvivalentne miligrame morfina (MME). Rezultati: V omenjenem obdobju je poraba opioidnih zdravil naraščala. V letu 2011 se je v Sloveniji porabilo 167 ekvivalentnih kilogramov morfina, v letu 2015 pa 193 ekvivalentnih kilogramov morfina. Statistično smo potrdili večjo porabo opioidnih zdravil v MME na manj razvitem vzhodu države (W=8342, p<0,001) . Pri osebah ženskega spola smo potrdili večjo porabo v MME (U=895, p<0,001), prav tako zdravnice ženskega spola na recept predpisujejo več opioidnih zdravil v primerjavi z zdravniki (U=854, p<0,001). Količine predpisanih opioidnih zdravil naraščajo s starostjo pacientov (r=0,931, p<0,001), zdravniki, starejši od 40 let, na recept predpisujejo večje količine opioidnih zdravil kot mlajši zdravniki (U=3600, p<0,001). Razprava: Poraba opioidnih zdravil v Sloveniji je primerljiva s porabo v drugih evropskih državah. V okviru zaključnega dela smo potrdili, da dejavniki, kot so spol, starost in regionalne razlike, vplivajo na predpisovanje in uporabo opioidnih zdravil.
Ključne besede: opioidna zdravila, ekvivalenti miligramov morfina, trendi porabe, populacijski podatki
Objavljeno: 10.02.2021; Ogledov: 96; Prenosov: 28
.pdf Celotno besedilo (2,19 MB)

2.
Trendi na modnih revijah
Špela Perdigal, 2020, diplomsko delo

Opis: Modne revije so pomemben dogodek, na katerem modni oblikovalci predstavijo svoje kolekcije kupcem, medijem in splošni javnosti. Modne revije se prilagajajo trenutnim trendom in so odraz družbe in njene kulture. Delo diplomskega projekta zajema pet poglavij. Na začetku je definirana moda in predstavljena modna industrija. Nato je poudarek na modnih revijah. Najprej je na kratko opisana zgodovina modnih revij, ki ji sledita predstavitev obstoječih vrst modnih revij in opis največjega modnega dogodka – tedna mode. V četrtem poglavju so s pomočjo primerov iz prakse opisani največji trendi, ki jih je možno zaslediti na trenutnih modnih revijah. Na koncu je opisana prihodnost modnih revij.
Ključne besede: moda, modna industrija, modna revija, teden mode, modni trendi
Objavljeno: 18.11.2020; Ogledov: 98; Prenosov: 15
.pdf Celotno besedilo (1,96 MB)

3.
Trendi v trgovini na drobno na primeru diskontnih prodajaln
Jasna Šepetavc, 2020, magistrsko delo

Opis: Trgovina na drobno omogoča preskrbo prebivalstva, saj ponuja veliko različnih prodajaln z različnimi izdelki, ki jih posamezniki potrebujemo za življenje. V magistrski nalogi obravnavamo trgovine na drobno na splošno, podrobneje se osredotočamo na diskontne prodajalne, v tretjem delu naloge pa proučujemo življenjske trende na področju trgovine na drobno, podrobneje v diskontnih prodajalnah. Ne glede na to kje in na kakšen način trgovec prodaja izdelke oz. storitve neposredno končnemu odjemalcu gre za maloprodajo oz. trgovino na drobno. V nalogi smo se osredotočili predvsem na diskontne prodajalce, ki se v zadnjih letih močno razvijajo in povečujejo svoje tržne deleže po vsem svetu. V Evropi so najbolj znani diskontni verigi Aldi in Lidl, ki jih poznamo tudi v Sloveniji. Aldijev je Hofer, Lidl poznamo kot Lidl, poleg teh dveh diskonterjev pa imamo tudi italijanski Eurospin. Glede na to, da je naloga nastajala v času epidemije »korona« virusa, ne moremo mimo tega, saj močno vpliva na trgovino na drobno na različne načine. Vsekakor se je prodaja živilskih izdelkov močno povečala, saj so si ljudje delali zaloge in s tem močno povečali prodajo. V tekstilnem svetu pa se je prodaja v fizičnih prodajalnah povsem ustavila, nedvomno pa se je povečala spletna prodaja. Vemo, da vse prodajalne ne ponujajo spletne trgovine, zato je ta epidemija nekatere trgovce na drobno močno prizadela. Veliko prodajaln pa se je v tem kriznem obdobju odločila uvesti spletno trgovino, to so bile razne manjše privatne poslovalnice, ena izmed najbolj znanih je trgovina Mass, ki prodaja čevlje in torbice. Prav to je eden izmed najpopularnejši trendov na trgu trgovin na drobno. Zadnji del naloge pa smo posvetili raziskavi, ki temelji na raziskovanju trendov pri diskontnih trgovcih. S pomočjo vprašalnika, ki ga najdemo v prilogi smo vprašali 104 naključne ljudi, ki so ga rešili in tako smo pridobili rezultate, ki jih opisujemo v zadnjem poglavju naloge. Anketa je bila spletna, na portalu 1ka, s pomočjo tega smo tudi iz portala v nalogo uvozili grafične prikaze rezultatov.
Ključne besede: trgovina na drobno, diskontne prodajalne, trendi
Objavljeno: 25.08.2020; Ogledov: 144; Prenosov: 60
.pdf Celotno besedilo (1,15 MB)

4.
Spreminjanje kontinentalnosti v Evropi med leti 1938 in 2018
Tanja Vajs, 2020, magistrsko delo

Opis: V delu predstavimo spreminjanje kontinentalnosti v Evropi med leti 1938 in 2018. Pri tem uporabimo podatke za 443 klimatskih postaj, od česar je 387 evropskih in 56 neevropskih klimatskih postaj. Za izračun klimatskih indeksov uporabimo indekse kontinentalnosti po Supanu, Gorczynskem, Conradu, Ivanu, Hromovu ter Johanssonu in Ringlebu. Podatke obdelamo s programskim paketom MATLAB. Izrise konturnih kart naredimo s programskim okoljem ArcGIS, izrise grafikonov pa s programom Excel. Izkaže se, da so klimatski indeksi, glede na zvezne konturne karte, med seboj dobro primerljivi, nekoliko odstopanj je le pri indeksu kontinentalnosti po Hromovu. V primerjavi s tem pri diskretnih konturnih kartah med posameznimi indeksi prihaja do razlik. Ugotovili smo, da so se trendi indeksov kontinentalnosti v obravnavanem obdobju spremenili. Pokazali smo, da postaja podnebje v Evropi bolj maritimno, predvsem na območju Severne in Vzhodne Evrope, v nekaterih predelih postaja tudi bolj kontinentalno, predvsem območja ob Sredozemskem morju. Trend temperatur ni pozitiven v celotni Evropi, ampak je predvsem na območjih ob Sredozemskem morju tudi negativen, vendar ne čez celotno leto. Prav tako smo pokazali, da je trend temperatur močno odvisen od časa v letu oziroma meseca.
Ključne besede: indeksi kontinentalnosti, trendi indeksov kontinentalnosti, temperature, trendi temperatur, kontinentalnost, globalno segrevanje, indeks kontinentalnosti po Supanu, indeks kontinentalnosti po Gorczynskem, indeks kontinentalnosti po Condradu, indeks kontinentalnosti po Hromovu, indeks kontinentalnosti po Johanssonu in Ringlebu, indeks kontinentalnosti po Kernerju, Evropa
Objavljeno: 23.07.2020; Ogledov: 162; Prenosov: 33
.pdf Celotno besedilo (19,41 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

5.
Trendi razvoja projektnega managementa ob nastajanju industrije 4.0
Dominik Dolenc, 2019, diplomsko delo

Opis: Industrija 4.0 je termin, s katerim se danes vedno pogosteje srečujemo. Zaradi velikega napredovanja tehnologije ter znanja prihaja ta izraz vedno bolj v ospredje. Pojem industrija 4.0 predstavlja vedno večjo integracijo robotike ter pametnih orodij v vsakdanjo industrijo. Namen tega je, da bi se čim več opravil in področij avtomatiziralo ali podprlo s pametnimi orodji, programi ipd. S takšnimi ukrepi lahko podjetja občutno zmanjšajo svoje stroške. Hkrati se povečata tudi sama produktivnost ter kakovost končnih izdelkov. Vsak dogodek v podjetju ali osebnem življenju lahko dojemamo kot projekt. Vsi ti dogodki imajo časovno omejitev in za uspešen zaključek potrebujejo planiranje ter organiziranje in vodenje. Zaradi tega je projektni menedžment pridobil velik pomen v podjetjih. Večina projektov je samih po sebi bolj zapletenih, zaradi tega je za učinkovito izvedbo treba uporabiti pristope projektnega menedžmenta. Ti pristopi/trendi se s časom in tehnologijo tudi spreminjajo. Skozi zgodovino vodenja projektov so se trendi nenehno spreminjali s pomočjo vplivov, kot so tehnologija, medčloveški odnosi in modeli vodenja. Tudi industrija 4.0 bo s svojimi naprednimi tehnologijami in pristopi pustila pečat na vodenju projektov in izoblikovala nove trende. Skozi diplomski projekt smo skušali ugotoviti, kako industrija 4.0 s svojimi naprednimi pristopi vpliva na sam projektni menedžment in ali novosti, ki jih prinaša, vplivajo na trende projektnega menedžmenta pozitivno ali negativno.
Ključne besede: industrija 4.0, projektni menedžment, projekt, trendi
Objavljeno: 17.03.2020; Ogledov: 368; Prenosov: 54
.pdf Celotno besedilo (960,75 KB)

6.
Primerjalna analiza značilnosti spletnega bančništva slovenskih in nemških bank
Ana Magdič, 2019, diplomsko delo

Opis: Zaradi vse hitrejšega razvoja novih tehnologij so banke primorane uvajati nove bančne storitve ter načine komuniciranja in poslovanja, če želijo ohraniti konkurenčen položaj. Prav tako morajo razumeti, katere so potrebe uporabnikov, in jih zadovoljiti. Slednje lahko dosežejo samo, če sledijo trendom v bančništvu, kajti uporabniki vedno bolj iščejo storitve, ki so preproste za uporabo ter dostopne kjerkoli in kadarkoli. V teoretičnem delu se nahajata opredelitev in opis elektronskega bančništva, razvoja in zgodovine ter oblik elektronskega bančništva. V nadaljevanju sledijo opisi spletnega bančništva, spletnih strani, izdelave in vrst spletnih strani. Navedene so tudi spletne bančne storitve, prednosti in slabosti bančnih storitev ter trendi v bančništvu. Teorija je bila izhodišče za ugotavljanje, ali spletno bančništvo prinaša več prednosti kot slabosti. Analitični del opisuje spletne banke, ki jih ponujajo nemške in slovenske banke. V okviru tega so opisane značilnosti posameznih spletnih bank, ki so namenjene tako zasebnikom kot tudi fizičnim osebam. Na podlagi vseh opisanih značilnostih bank je izvedena primerjalna analiza, ki pripomore k ugotavljanju, ali nemške banke ponujajo več možnih načinov elektronskega poslovanja kot slovenske banke.
Ključne besede: elektronsko bančništvo, oblike elektronskega bančništva, spletno bančništvo, spletne strani, spletne bančne storitve, vrste bančnih storitev, trendi v bančništvu.
Objavljeno: 18.12.2019; Ogledov: 285; Prenosov: 30
.pdf Celotno besedilo (1,15 MB)

7.
Serijski morilci skozi čas
Anja Zorman Puher, 2019, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo se osredotoča na opredelitev pojma serijskih morilcev ter dejavnikov značilnosti in delitev le-teh v različne kategorije. Pregled motivov, načinov in faktorjev, ki so vplivali na samega morilca, ter njihovi življenjski dejavniki so pomembni pri ugotovitvi trendnih značilnosti glede števila serijskih umorov skozi čas. Hipoteze diplomskega dela so bile zastavljene tako, da naj bi predstavljale splošno razmišljanje družbe o osebi »serijski morilec« in kaj v družbi ta oseba predstavlja. Tako diplomsko delo poskuša ugotoviti, ali so splošna razmišljanja družbe pravilna ali ne in v katerih vidikih odstopajo od realne slike in realnih podatkov o serijskih morilcih. Teoretični del diplomskega dela se osredotoča na psihološke dejavnike in vzorce ter podpise, preko katerih je mogoče lažje definirati, zakaj je oseba postala serijski morilec. Nadaljnje se v drugem delu teoretičnega dela diplomsko delo osredotoča na žrtve ter preiskovanje umorov. S pomočjo teh dveh temeljev pa v primerjalni analizi serijskih morilcev nato lažje opredelimo rezultate sodnega pregona, kot so kazni, in lažje razumemo organiziranosti tipa morilca, njegovega motiva in načina umora. V zaključku diplomskega dela imamo predstavljene rezultate analize posameznih serijskih morilcev kakor tudi trendno analizo ter posamezne hipoteze. Diplomsko delo je tako prišlo do ugotovitev glede trenda, ki se kaže, ter do ugotovitev, kateri dejavniki so najbolj poglavitno vplivali na serijske morilce.
Ključne besede: diplomske naloge, serijski morilec, umor, trendi, analiza
Objavljeno: 19.09.2019; Ogledov: 470; Prenosov: 156
.pdf Celotno besedilo (1,23 MB)

8.
Implementacija informacijskega sistema v operativni poslovni sistem
Tjaša Kobal, 2019, magistrsko delo

Opis: Uvajanje nove celovite rešitve (angl. ERP ‒ Enterprise Resource Planning/Celovite informacijske rešitve) ima na zaposlene v večini zelo stresen vpliv. Vsi udeleženci v procesu, tako ponudnik in ponudnikovi operativci, uvajalci, podpora, prenašalci podatkov do prejemnika storitev in njihovih operativnih uporabnikov posameznih modulov ter končnih prejemnikov in analitikov pomembnih informacij, imajo željo po čim bolj učinkoviti vpeljavi sistema. Čim bolj učinkovita vpeljava ponavadi v praksi pomeni s čim manjšim časovnim in stroškovnim vložkom ter čim večji dodani vrednosti uporabe sistema. Zadovoljstvo uporabnika ter povečanje dodane vrednosti pri uporabi novega sistema je prioriteta zunanjega izvajalca oziroma ponudnika ERP sistema. V praksi žal velikokrat pride do negativnih učinkov faznih pričakovanj in nepredvidljivih zasukov, ki so posledica večih notranjih in zunanjih dejavnikov. S pomočjo dobre strategije in pravega projektnega pristopa k implementaciji novega sistema bomo povečali možnosti za uspešnost povezave poslovnih procesov z novim ERP sistemom, za kar sta ponovno odgovorni obe vpleteni strani. Razvoj tehnologije nas tako kot končnega uporabnika kot tudi razvijalca novosti spodbuja ter omejuje pri naši osebni tehnološki rasti in vseživljenjskemu učenju, ki je nujno pri preživetju v tehnološko in digitalno dovršenem svetu. V magistrski nalogi smo se v drugem delu osredotočili na uporabnike sistema in njihove občutke pri implementaciji in uvajanju sistema v podjetju. Na podlagi te raziskave bomo poskušali ponudnika sistema vzpodbuditi k napredku na različnih področjih delovanja, glede na predelano teorijo ter glede na misli, želje, kritične motnje in izpovedi naših intervjuvanih oseb. Poleg napredka na strani ponudnika pa si želimo obratno vzpodbuditi tudi sodelovanje in napredovanje s strani uporabnika samega. Ne samo končnega uporabnika, ampak glavnega odgovornega člena za implementacijo celovitih programskih rešitev.
Ključne besede: ERP, trendi, integracija, uvajanje, poslovni procesi, navodila, opredelitev ERP sistema
Objavljeno: 13.06.2019; Ogledov: 544; Prenosov: 93
.pdf Celotno besedilo (1,46 MB)

9.
S principi kompleksnih mrež do karakterizacije korelirane dinamike delniških trgov
Nina Šilovinac, 2018, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu predstavimo inovativen komputacijski pristop, ki temelji na teoriji kompleksnih mrež, in ga uporabimo za kvantitativni opis dinamike trgovanja z delnicami. Z avtomatiziranim pridobivanjem podatkov, njihovim filtriranjem in obdelavo smo podatke pripravili za izgradnjo dveh vrst funkcionalnih finančnih mrež. Prva temelji na korelirani dinamiki dnevnega trgovanja, druga pa na korelacijah v dolgoročnih trendih, opisanih z mesečnim povprečjem. Obe mreži smo vizualizirali, izračunali njune topološke lastnosti in jih primerjali z drugimi realnimi mrežami. Proučevali smo tudi dinamično spreminjanje funkcionalnih finančnih mrež in ugotovili, da so iz sprememb topoloških lastnosti razvidni pretresi finančnih trgov, kot je bila finančna kriza v letu 2007. S principi multipleksne mreže smo proučevali tudi zvezo med korelirano dinamiko dnevnega trgovanja in mesečnih trendov. Na koncu smo tudi analizirali, kako se sovisno trgovanje kaže z vidika posameznih držav in ovrednotili deležnike za stabilnost posameznih delnic. Naše ugotovitve kažejo, da ima uporaba sodobnih teoretskih orodij s področja kompleksnih mrež velik potencial na področju ekonofizike in kvantitativnega finančništva.
Ključne besede: ekonofizika, kompleksne mreže, delniški trg, korelirana dinamika, časovne mreže, trgovanje, funkcionalne mreže, dolgoročni trendi, dnevno trgovanje, topološke lastnosti, realne kompleksne mreže, finančna kriza, multipleksna mreža, kvantitativno finančništvo, karakterizacija, fizika, magistrsko delo, Šilovinac
Objavljeno: 13.12.2018; Ogledov: 466; Prenosov: 66
.pdf Celotno besedilo (7,06 MB)

10.
Trendi kaznivih dejanj na Hrvaškem (po podatkih ESB)
Metka Bolčina, 2018, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu z naslovom Trendi kaznivih dejanj na Hrvaškem (po podatkih ESB) so v teoretičnem delu predstavljeni nekateri problemi zbiranja podatkov v kriminaliteti in nekateri problemi, uporabe teh podatkov v mednarodnih primerjavah.. Sledi navedba in opis osnovnih kriminoloških teorij in predstavitev projekta European Source book of Crime an Criminal Justice Statistics. V zaključku teoretičnega dela je podana krajša zgodovina, predstavitev politične ureditve Hrvaške, njenega gospodarstva in kazenskega pravosodja. V empiričnem delu so predstavljeni podatki kriminalitetnih števil vseh kaznivih dejanj, kaznivih dejanj umora, napada (telesnih poškodb), posilstva, tatvine, ropa, vloma in kazniva dejanja zlorabe prepovedanih drog na Hrvaškem in sicer za obdobje med letoma 2000 in 2011. V nadaljevanju empiričnega dela je na podlagi zbranih podatkov (ESB) testiran obstoj časovnega trenda in z izračunom linearnega trenda napovedano približno število vseh kaznivih dejanj za leto 2018. Sledi primerjava trendov za izbrana kazniva dejanja med Hrvaško, Slovenijo, Avstrijo, Madžarsko in članicami EU, za izbrano obdobje na 100.000 prebivalcev. Interpretirani podatki so za lažje razumevanje in boljšo predstavo podprti še z grafičnim prikazom. Diplomsko delo se zaključi z preveritvijo na začetku postavljenih hipotez in njihovo potrditvijo ali zavrnitvijo, ter z osnovnimi ugotovitvami in nekaterimi predlogi za nadaljnje delo.
Ključne besede: diplomske naloge, trendi kriminalitete, Hrvaška, statistični podatki ESB, primerjava
Objavljeno: 16.10.2018; Ogledov: 316; Prenosov: 68
.pdf Celotno besedilo (678,28 KB)

Iskanje izvedeno v 0.25 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici