SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 7 / 7
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
TREMA UČENCEV ČETRTEGA IN OSMEGA RAZREDA PRED NASTOPANJEM V OSNOVNI ŠOLI
Danijel Fujs, 2009, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu je obravnavana tematika čustev, strahu, treme, samospoštovanja ter napotki, kako uspešno premagati tremo pred javnim nastopanjem. Želeli smo ugotoviti, kako trema vpliva na počutje učencev četrtih in osmih razredov, kadar imajo glasbeni nastop, se pravi, ko morajo peti, plesati, igrati na inštrument ter kadar imajo verbalni nastop, ko morajo odgovarjati na vprašanja. Med drugim smo želeli ugotoviti kako z leti zaznavamo svojo samopodobo, ali ima trema pred glasbenim oziroma verbalnim nastopom pozitiven ali negativen učinek, kakšen odnos imajo mlajši in starejši otroci do učiteljev, svojih družinskih članov, sošolcev. Prvi del diplomskega dela obravnava teoretične vidike čustev, strahu, treme, samospoštovanje ter napotke kako se treme znebimo oziroma jo reduciramo. Empirični del diplomskega je bil izveden s pomočjo kavzalno neeksperimentalne metode dela. S pomočjo anketnega vprašalnika je bilo ugotovljeno, da je trema v večji meri prisotna pri učencih osmih razredov. Učenci imajo večjo tremo na področju glasbenih spretnosti kot verbalnih. Ugotavljali smo kako njihova samopodoba vpliva na tremo in ugotovili, da imajo mlajši učenci o sebi pozitivnejše mnenje in manj treme. Zanimale so nas metode učencev, s katerimi si pomagajo pri premagovanju treme, pri čemer so v ospredju globoko dihanje, razmišljanje o lepih stvareh, osredotočanje na nastop ter smejanje. Iz rezultatov je razvidno, da si učenci osmih razredov pri premagovanju treme največkrat pomagajo sami, učenci četrtih razredov pa se po pomoč zatečejo k staršem.
Ključne besede: čustva, trema, strah, samospoštovanje, javno nastopanje, glasbene spretnosti
Objavljeno: 09.10.2009; Ogledov: 2713; Prenosov: 403
.pdf Celotno besedilo (638,21 KB)

2.
TREMA PRED GLASBENIM NASTOPANJEM
Ingrid Müller, 2009, diplomsko delo

Opis: Fenomen treme pred glasbenim nastopanjem je zelo aktualen in je pri učencih osnovne šole močno prisoten. Trema je velika neprijetna živčna napetost, vznemirjenje zlasti pred javnim nastopom. V diplomskem delu želimo predstaviti dosedanja znanstvena spoznanja o tremi in ugotoviti prisotnost treme pri učencih ter kako se z njo soočajo. Iskali smo njene vzroke, pozitivne in negativne učinke ter tehnike, ki bi utegnile zmanjšati obremenjujoče simptome fiziološkega vzburjenja. Teoretični del diplomskega dela zajema temeljne pojme in spoznanja s področja treme in je kot izhodišče za empirični del. V empiričnem delu je predstavljena raziskava, ki je bila izvedena na glasbeni šoli v Gornji Radgoni. Vzorec zajema 88 učencev, ki so obiskovali razrede v 2. in 3. triletju osnovne šole. Namen raziskave je bil proučiti tremo pred glasbenim nastopanjem in raziskati razlike med učenci 2. in 3. triletja ter med dečki in deklicami, glede vpliva treme na nastop. Rezultati so pokazali, da je trema stalni spremljevalec glasbenih nastopov pri učencih. Največjo tremo občutijo nekaj trenutkov pred nastopom in se jo znebijo tik po njem. Učenci imajo večjo tremo pri zelo zahtevni skladbi in pred velikim občinstvom. Tekmovanje je vrsta nastopa, kjer učenci občutijo najmočnejše fiziološko vzburjenje, le-to pa se odraža v pospešenem bitju srca. Dekleta so bistveno bolj nagnjena k doživljanju treme pred nastopom kot fantje in jo tudi pogosteje občutijo. Ugotovili smo tudi, da se pred nastopom večina učencev po nasvete glede treme zateka k učitelju. Glede na rezultate, ki jih je prinesla naša raziskava, pa predlagamo, da bi bilo potrebno učitelje dodatno izobraziti glede vpliva treme na nastop pri učencih.
Ključne besede: KLJUČNE BESEDE: Trema, strah, anksioznost, izvajalska anksioznost, nastopanje, izvedba, glasbena šola.
Objavljeno: 23.11.2009; Ogledov: 3111; Prenosov: 592
.pdf Celotno besedilo (990,76 KB)

3.
STRAH ŠTUDENTOV PRED NASTOPANJEM PRI GLASBENI VZGOJI
Natalija Šlogar, 2010, diplomsko delo

Opis: Strah je čustvo, ki vedno bolj bremeni sodobnega človeka, zato je primerno, da o njem razmišljamo in odkrivamo vzroke zanj. Ponavadi je strah usmerjen na konkretno situacijo ali predmet in tako vemo, česa nas je strah. Vedno pogosteje pa se dogaja, da strah ni določen in vezan na konkretno situacijo ali predmet, ne vemo, česa nas je dejansko strah, občutimo samo tesnobo in takrat govorimo o anksioznosti. Namen diplomskega dela je bil raziskati prisotnost strahu pri študentih pred nastopanjem pri glasbeni vzgoji, kaj so bili vzroki strahu, vpliv strahu na nastope in s katerimi tehnikami sproščanja so si študentje pomagali, da so zmanjšali obremenjujoče simptome fiziološkega vzburjenja. V teoretičnem delu diplomskega dela je obravnavana tematika strahu, treme, anksioznosti, strahu pred javnim nastopanjem, tehnik sproščanja in samopodobe. V empiričnem delu je predstavljena raziskava, ki je bila izvedena s pomočjo anketnega vprašalnika. Rezultati so pokazali, da imajo študentje dobro mnenje o svojem petju, igranju na inštrument, svoji splošni samopodobi in samopodobi, povezani z obvladovanjem glasbenih vsebin in dejavnosti. Največji strah občutijo pri nastopu pri didaktiki glasbene vzgoje v osnovni šoli, najmanj jih je strah nastopa pri glasbeni vzgoji v okviru prakse. Strah ni vplival na izvedbo nastopov pri glasbeni vzgoji, tudi če je med nastopi prišlo do različnih težav. Najbolj jih je strah tega, da jih med nastopi gledajo sošolci, učenci, mentorica in učitelji. Ugotovili smo, da večina študentov kljub občutenju strahu pred nastopom ne uporablja tehnik sproščanja. Preostali študentje, ki tehnike uporabljajo, se sprostijo s tem, da se opojejo, s pomočjo enakomernega globokega dihanja, plesa in meditacije. Vendar didaktika glasbene vzgoje ni edini didaktični predmet, pri katerem študentje občutijo strah pred nastopi. Raziskava je pokazala, da študentje občutijo strah pri vseh didaktičnih predmetih, pri katerih imajo nastope, vendar jih je nastopov pri didaktiki glasbene vzgoje strah nekoliko bolj kot drugih nastopov.
Ključne besede: Strah, trema, anksioznost, strah pred javnim nastopanjem, tehnike sproščanja, samopodoba.
Objavljeno: 06.07.2010; Ogledov: 1810; Prenosov: 204
.pdf Celotno besedilo (472,86 KB)

4.
VKLJUČENOST UČENCEV V ORKESTRE IN DRUGE GLASBENE SESTAVE
Katja Aškerc, 2014, diplomsko delo

Opis: Glasbena umetnost pomembno vpliva na otrokovo izražanje čustev, intelektualno rast in izboljšanje spomina. Namen diplomske naloge je bil raziskati, kako vključevanje v orkestre in druge glasbene sestave vpliva na učence in predvsem na njihovo samozavest. Zanimalo nas je tudi, če obstajajo razlike v motivih, ki vplivajo na odločitve o glasbenem izobraževanju in vključevanju v glasbene sestave, glede na spol. V teoretičnem delu so predstavljeni vplivi igranja glasbila na učence in vplivi motivacije na učenje glasbe. Navedene so tudi značilnosti orkestra in drugih glasbenih sestavov ter delovanje posameznika znotraj njih. Metoda, uporabljena v empiričnem delu, je deskriptivna in kavzalna neeksperimentalna metoda pedagoškega raziskovanja. V raziskavi je sodelovalo 357 učencev šestih javnih glasbenih šol Slovenije. Rezultate smo pridobili s pomočjo anonimnega anketnega vprašalnika, statistično pa smo jih preverili s hi-kvadrat preizkusom. Raziskava je pokazala, da so učenci bolj samozavestni pri igranju v glasbenih sestavih, saj je izmed vseh anketiranih le 13 učencev trdilo, da se bolj samozavestno počutijo pri solističnem nastopanju. Prav tako smo dokazali, da obstaja razlika med stopnjo treme glede na način izvajanja, saj je večina anketirancev imela manjšo tremo, ko so igrali v glasbenem sestavu. Ugotovljeno je bilo tudi, da povezava med željo po igranju glasbila in dejavniki, ki so vplivali na njegovo izbiro, ne obstaja, saj anketiranci radi igrajo na izbrano glasbilo ne glede na to, kdo je vplival na njihovo izbiro. Na podlagi raziskave lahko rečemo, da vključevanje učencev v orkestre in druge glasbene sestave pozitivno vpliva na njihov socialni razvoj, večjo samozavest in manjšo tremo.
Ključne besede: glasbeni sestav, orkester, vplivi vključevanja v glasbene sestave, samozavest, trema, motivacija
Objavljeno: 24.02.2014; Ogledov: 742; Prenosov: 61
.pdf Celotno besedilo (891,03 KB)

5.
MALA ŠOLA ROCK'N' ROLLA: POUK ROCK GLASBE V OSNOVNI ŠOLI
Miha Nemanič, 2015, diplomsko delo

Opis: Popularna glasba predstavlja kompleksno prostočasno aktivnost otrok in mladostnikov. Ravno zaradi tega jo je smiselno vključevati v šolske programe, kajti če izhajamo iz vsebin, ki so med učenci priljubljene, lahko širimo njihovo polje zanimanja tudi na druga področja. Namen diplomske naloge je bil raziskati, kateri dejavniki vplivajo na vključevanje učencev v šolo rock glasbe, ki poteka na osnovni šoli Vižmarje Brod, ali so načini poučevanja motivacijsko spodbudni, katere glasbene zvrsti spoznavajo učenci ter kakšno je njihovo počutje med nastopi. V teoretičnem delu je opisan razvoj rocka, odnos mladih do te glasbe, predstavljena je problematika vključevanja popularne glasbe v osnovnošolske programe ter opisano je delovanje šole rocka. V empiričnem delu smo uporabili deskriptivno in kavzalno neeksperimentalno metodo pedagoškega raziskovanja. V raziskavi sta sodelovala 102 učenca. Podatke smo pridobili z anketnim vprašalnikom in jih statistično obdelali s programskim orodjem SPSS. Raziskava je pokazala, da ne obstaja povezava med željo po igranju glasbila in dejavniki, ki so vplivali na izbiro glasbila. Ugotovljeno je bilo, da načini poučevanja na učence delujejo motivacijsko spodbudno, da spoznavajo poleg rocka tudi druge glasbene zvrsti, da so med nastopanjem v sestavih bolj samozavestni in imajo manjšo tremo kot pri solističnem nastopanju ter da po nastopih dobijo povratne informacije. Glede na ugotovitve raziskave lahko trdimo, da je program šole rocka zasnovan na način, ki pozitivno vpliva na učno motivacijo, raven samozavesti in socialni razvoj učencev.
Ključne besede: popularna glasba, šola rock glasbe, neformalno poučevanje, motivacija, samozavest, trema
Objavljeno: 30.03.2015; Ogledov: 720; Prenosov: 75
.pdf Celotno besedilo (3,94 MB)

6.
ODNOS DO GLASBENIH TEKMOVANJ V SLOVENIJI NA OSNOVNI IN SREDNJI STOPNJI V GLASBENEM ŠOLSTVU
Anja Zalokar, 2016, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo je zasnovano kot empirično delo. Obravnava odnos do glasbenih tekmovanj v Sloveniji na osnovni in srednji stopnji v glasbenem šolstvu. Preučuje vzgojno-izobraževalni program glasbenih šol v Sloveniji, glasbena tekmovanja, tekmovanje mladih slovenskih glasbenikov (TEMSIG) od prvega tekmovanja do danes in srečevanje s tremo na javnih nastopih. Z anketnim vprašalnikom smo izvedeli, kdo učence in dijake spodbudi za glasbeno tekmovanje, ali se radi udeležujejo le teh ter tudi katerih tekmovanj se raje udeležujejo, slovenskih ali tujih. V drugem delu magistrskega dela so predstavljeni rezultati anketnih vprašalnikov, ki so jih reševali učenci osnovne stopnje ter dijaki srednje stopnje na glasbenih šolah.
Ključne besede: Glasbena šola, glasbeno šolstvo, glasbena tekmovanja, Tekmovanje mladih slovenskih glasbenikov (TEMSIG), trema.
Objavljeno: 10.11.2016; Ogledov: 320; Prenosov: 80
.pdf Celotno besedilo (373,88 KB)

7.
Doživljanje nastopa učencev glasbenih šol pred občinstvom
Maja Zorič, 2018, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo je zasnovano kot empirično delo. V prvem delu je predstavljen teoretični del, ki obravnava načela javnega nastopanja. Proučuje pa tudi postopek priprave na javni nastop, doživljanje nastopa, izkušnje izvajalca glasbenika in pridobitve z nastopanjem. Psihologija glasbe in sproščanje v glasbi sta pomembna dejavnika pri ocenjevanju uspešnosti nastopanja, ki podpreta teoretični del v celoti. V drugem, empiričnem delu so predstavljeni rezultati anketnega vprašalnika, ki so ga učenci izbranih glasbenih šol reševali. Na podlagi le-teh smo izvedeli, koliko izkušenj imajo učenci glede na razred, v katerega hodijo, ali je prisoten strah, ko so izpostavljeni pred občinstvom, in kakšno je njihovo doživljanje glasbe med nastopanjem.
Ključne besede: Javno nastopanje, doživljanje nastopa, stres, trema, anksioznost, spomin, interpretacija, motivacija, izkušnje, glasbene sposobnosti, zavestno in podzavestno dojemanje glasbe, poslušanje in razumevanje glasbe
Objavljeno: 08.01.2019; Ogledov: 73; Prenosov: 1
.pdf Celotno besedilo (598,15 KB)

Iskanje izvedeno v 0.13 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici