| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 21
Na začetekNa prejšnjo stran123Na naslednjo stranNa konec
1.
2.
Comprehensive decision tree models in bioinformatics
Gregor Štiglic, Simon Kocbek, Igor Pernek, Peter Kokol, 2012, izvirni znanstveni članek

Opis: Purpose Classification is an important and widely used machine learning technique in bioinformatics. Researchers and other end-users of machine learning software often prefer to work with comprehensible models where knowledge extraction and explanation of reasoning behind the classification model are possible. Methods This paper presents an extension to an existing machine learning environment and a study on visual tuning of decision tree classifiers. The motivation for this research comes from the need to build effective and easily interpretable decision tree models by so called one-button data mining approach where no parameter tuning is needed. To avoid bias in classification, no classification performance measure is used during the tuning of the model that is constrained exclusively by the dimensions of the produced decision tree. Results The proposed visual tuning of decision trees was evaluated on 40 datasets containing classical machine learning problems and 31 datasets from the field of bioinformatics. Although we did notexpected significant differences in classification performance, the resultsdemonstrate a significant increase of accuracy in less complex visuallytuned decision trees. In contrast to classical machine learning benchmarking datasets, we observe higher accuracy gains in bioinformatics datasets. Additionally, a user study was carried out to confirm the assumptionthat the tree tuning times are significantly lower for the proposed method in comparison to manual tuning of the decision tree. Conclusions The empirical results demonstrate that by building simple models constrained by predefined visual boundaries, one not only achieves good comprehensibility, but also very good classification performance that does not differ from usually more complex models built using default settings of the classical decision tree algorithm. In addition, our study demonstrates the suitability of visually tuned decision trees for datasets with binary class attributes anda high number of possibly redundant attributes that are very common in bioinformatics.
Ključne besede: decision tree models, machine learning technique, visual tuning, bioinformatics
Objavljeno: 05.06.2012; Ogledov: 974; Prenosov: 154
.pdf Celotno besedilo (524,39 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

3.
MEHANSKO IN KEMIČNO REDČENJE JABLANE (Malus domestica Borkh.) PRI SORTI 'PINOVA'
Tamara Kadivnik, 2013, diplomsko delo

Opis: Leta 2011 smo v Sadjarskem centru Maribor izvedli poskus redčenja cvetov in plodičev jablane. Za primerjavo smo vzeli standardno kemično redčenje in različne kombinacije mehanskega in kemičnega redčenja. Poskus je bil izveden na sorti 'Pinova', cepljeni na podlago M9. Nasad, v katerem smo opravili poskus, ima namakalni in oroševalni sistem ter protitočno mrežo. Namen poskusa je bil primerjati učinkovitost mehanskega redčenja s strojem Tree Darwin in standardnega kemičnega redčenja ter uspešnost njune kombinacije v praksi. Zaradi zmanjšanja vpliva okolja in naklona terena so bila poskusna drevesa izbrana v šestih ponovitvah in v osmih obravnavanjih: 1. kontrola – neredčena drevesa, 2. ročno redčenje, 3. mehansko redčenje - Tree Darwin s 6 km/h in 250 obrati/min, 4. mehansko redčenje - Tree Darwin s 8 km/h in 350 obrati/min, 5. standardno kemično redčenje – Amid Thin v koncentraciji 1,2 kg/ha pri debelini plodičev 5 mm in nato še MaxCel v koncentraciji 4 l/ha pri debelini plodičev 14-16 mm, 6. BA (MaxCel) 4 l/ha, v 7. obravnavanje je bilo združeno tretje in šesto obravnavanje, v 8. obravnavanje je bilo združeno četrto in šesto obravnavanje. Glede na število plodov, maso in kakovost pridelka smo želene rezultate dosegli pri kombinaciji uporabe stroja Tree Darwin s 350 obrati/min pri 8 km/h in dodatku sredstva za redčenje MaxCel (11 kg/drevo, 180 g, 84 % plodov 1. kak. razreda). Izključno mehansko redčenje je zmanjšalo število plodov pri kontroli za 61% (obr. 3) oz. 35 % (obr. 4), vendar je delež plodov prvega kakovostnega razreda v teh primerih dosegel le 35 % oz. 69 %.
Ključne besede: jablana, 'Pinova', mehansko redčenje, kemično redčenje, Tree Darwin
Objavljeno: 14.10.2013; Ogledov: 1540; Prenosov: 122
.pdf Celotno besedilo (372,23 KB)

4.
Embedding of complete and nearly complete binary trees into hypercubes
Aleksander Vesel, 2010

Opis: A new simple algorithm for optimal embedding of complete binary trees into hypercubes as well as a node-by-node algorithm for embedding of nearly complete binary trees into hypercubes are presented.
Ključne besede: matematika, teorija grafov, vložitev, hiperkocka, algoritem, mathematics, graph theory, embedding, complete binary tree, hypercube, algorithm
Objavljeno: 10.07.2015; Ogledov: 287; Prenosov: 11
URL Povezava na celotno besedilo

5.
Computing quadratic entropy in evolutionary trees
Drago Bokal, Matt DeVos, Sandi Klavžar, Aki Mimoto, Arne Ø. Mooers, 2011

Opis: We note here that quadratic entropy, a measure of biological diversity introduced by Rao, is a variant of the weighted Wiener index, a graph invariant intensively studied in mathematical chemistry. This fact allows us to deduce some efficient algorithms for computing the quadratic entropy in the case of given tip weights, which may be useful for community biodiversity measures. Furthermore, on ultrametric phylogenetic trees, the maximum of quadratic entropy is a measure of pairwise evolutionary distinctness in conservation biology, introduced by Pavoine. We present an algorithm that maximizes this quantity in linear time, offering a significant improvement over the currently used quadratic programming approaches.
Ključne besede: teorija grafov, evolucijsko drevo, filogenetsko drevo, Wienerjev indeks, graph theory, evolutionary tree, phylogenetic tree, quadratic entropy, originality, distinctness, Wiener index
Objavljeno: 10.07.2015; Ogledov: 383; Prenosov: 50
URL Povezava na celotno besedilo

6.
Domination game played on trees and spanning subgraphs
Boštjan Brešar, Sandi Klavžar, Douglas F. Rall, 2011

Opis: Igra dominacije na grafu ▫$G$▫ je bila vpeljana v [B. Brešar, S. Klavžar, D. F. Rall, Domination game and an imagination strategy, SIAM J. Discrete Math. 24 (2010) 979-991]. Dva igralca, Dominator in Zavlačevalec, drug za drugim izbirata po eno vozlišče grafa. Vsako izbrano vozlišče mora povečati množico vozlišč, ki so bila dominirana do tega trenutka igre. Oba igralca izbirata optimalno strategijo, pri čemer Dominator želi igro končati v najmanjšem možnem številu korakov, Zavlačevalec pa v največjem možnem številu korakov. Igralno dominacijsko število ▫$gamma_g(G)$▫ je število izbranih vozlišč v igri, kjer je Dominator prvi izbral vozlišče. Ustrezno invarianto, ko igro začne Zavlačevalec, označimo z ▫$gamma_g'(G)$▫. V članku sta obe igri proučevani na drevesih in vpetih podgrafih. Dokazana je spodnja meja za igralno dominacijsko število drevesa, ki je funkcija njegovega reda in maksimalne stopnje. Pokazano je, da je meja asimptotično optimalna. Dokazano je, da za vsak ▫$k$▫ obstaja drevo ▫$T$▫ z ▫$(gamma_g(T),gamma_g'(T)) = (k,k+1)$▫ in postavljena je domneva, da ne obstaja drevo z ▫$(gamma_g(T),gamma_g'(T)) = (k,k-1)$▫. Obravnavana je povezava med igralnim dominacijskim številom grafa in njegovimi vpetimi podgrafi. Dokazano je, da za vsako naravno število ▫$ell geq 1$▫ obstaja graf ▫$G$▫ z vpetim drevesom ▫$T$▫, tako da velja ▫$gamma_g(G)-gamma_g(T)ge ell$▫. Nadalje obstajajo 3-povezani grafi ▫$G$▫, ki imajo vpeta drevesa z igralnim dominacijskim številom poljubno manjšim od ▫$G$▫.
Ključne besede: igra dominacije, igralno dominacijsko število, drevo, vpeti podgraf, graph theory, domination game, game domination number, tree, spanning subgraph
Objavljeno: 10.07.2015; Ogledov: 604; Prenosov: 48
URL Povezava na celotno besedilo

7.
Nonrepetitive colorings of trees
Boštjan Brešar, J. Grytczuk, Sandi Klavžar, S. Niwczyk, Iztok Peterin, 2007, izvirni znanstveni članek

Opis: Barvanje vozlišč grafa ▫$G$▫ je neponavljajoče, če nobena pot v ▫$G$▫ ne tvori zaporedja sestavljenega iz dveh identičnih blokov. Najmanjše število barv, ki jih potrebujemo za tako barvanje, je Thuejevo kromatično število, označimo ga s ▫$pi(G)$▫. Slavni Thuejev izrek trdi, da je ▫$pi(P) = 3$▫ za vsako pot ▫$P$▫ z vsaj štirimi vozlišči. V članku študiramo Thuejevo kromatično število na drevesih. Glede na to,da je v tem razredu ▫$pi(T)$▫ omejeno s 4, je naš namen opisati 4-kromatična drevesa. V posebnem obravnavamo 4-kritična drevesa, ki so minimalna glede na to lastnost. Čeprav obstaja mnogo dreves ▫$T$▫ s ▫$pi(T) = 4$▫, pokažemo, da ima vsako od njih primerno veliko subdivizijo ▫$H$▫, tako da je ▫$pi(H)=3$▫. Dokaz se opira na Thuejeva zaporedja z dodatnimi lastnostmi, ki vključujejo palindromske besede. Obravnavamo tudi neponavljajoča barvanja povezav na drevesih. S podobnimi argumenti dokažemo, da ima vsako drevo subdivizijo, ki jo lahko po povezavah pobarvamo z največ ▫$Delta +1$▫ barvami brez ponavljanja na poteh.
Ključne besede: kombinatorika na besedah, neponavljajoče zaporedje, Thuejevo kromatično število, drevo, palindrom, combinatorics on words, nonrepetitive sequence, Thue chromatic number, tree, palindrome
Objavljeno: 10.07.2015; Ogledov: 436; Prenosov: 50
URL Povezava na celotno besedilo

8.
On the packing chromatic number of Cartesian products, hexagonal lattice, and trees
Boštjan Brešar, Sandi Klavžar, Douglas F. Rall, 2007, izvirni znanstveni članek

Opis: Pakirno kromatično število ▫$chi_{rho}(G)$▫ grafa ▫$G$▫ je najmanjše število ▫$k$▫, tako da lahko množico vozlišč grafa ▫$G$▫ razbijemo v pakiranja s paroma različnimi širinami. Dobljenih je več spodnjih in zgornjih meja za pakirno kromatično število kartezičnega produkta grafov. Dokazano je, da pakirno kromatično število šestkotniške mreže leži med 6 in 8. Optimalne spodnje in zgornje meje so dokazane za subdividirane grafe. Obravnavana so tudi drevesa ter vpeljana monotona barvanja.
Ključne besede: matematika, teorija grafov, pakirno kromatično število, kartezični produkt grafov, šestkotniška mreža, subdividiran graf, drevo, računska zahtevnost, mathematics, graph theory, packing chromatic number, Cartesian product of graphs, hexagonal lattice, subdivision graph, tree, computational complexity
Objavljeno: 10.07.2015; Ogledov: 326; Prenosov: 43
URL Povezava na celotno besedilo

9.
Evolutionarily distinctive species often capture more phylogenetic diversity than expected
David W. Redding, Klass Hartmann, Aki Mimoto, Drago Bokal, Matt DeVos, Arne Ø. Mooers, 2008, izvirni znanstveni članek

Opis: Evolucijska posebnost meri, koliko se določena vrsta evolucijsko razlikuje v svoji filogenetski veji. Nedavno so bile za določanje prioritet pri ohranjanju biotske raznolikosti predlagane mere, ki so eksplicitno vključujejo časovno komponento. Vendar ugotavljamo, da se takšne mere kakovostno razlikujejo glede na to, kako dobro zaobjamejo skupno evolucijo (poimenovano kot filogenetsko raznolikost), ki jo predstavlja izbrana množica vrst. S pomočjo simulacij in preproste teorije grafov smo raziskali ta odnos glede na obliko filogenetskega drevesa. Pokazali smo, da mere posebnosti zaobjamejo več filogenetske raznolikosti na neuravnoteženih drevesih in na drevesih z veliko cepitvami blizu sedanjosti. Vrstni red glede na mero posebnosti je bil robusten neodvisno od oblike dreves, pri čemer so se proporcionalne mere obnašale bolje od mer, osnovanih na vozlišcih dreves. Enak vzorec se je izkazal na primeru 50 ultrametričnih dreves iz literature. Tako lahko zaključimo, da so mere posebnosti lahko koristen dodatni indikator pri določanju prioritet ohranjanja vrst. Najenostavnejša mera, starost vrste, se v tem kontekstu izkaže presenetljivo dobro, kar nakazuje da nove mere, ki se osredotočijo na obliko drevesa pri konicah, lahko zagotovijo transparentno alternativo za bolj zapletene pristope, ki obravnavajo polna drevesa.
Ključne besede: filogenetska raznolikost, evolucija, mera posebnosti, filogenetsko drevo, filogenetic diversity, evolution, distinctness measure, filogenetic tree
Objavljeno: 10.07.2015; Ogledov: 351; Prenosov: 49
URL Povezava na celotno besedilo

10.
Cage-amalgamation graphs, a common generalization of chordal and median graphs
Boštjan Brešar, Aleksandra Tepeh, 2009, izvirni znanstveni članek

Opis: V članku je vpeljan in na različne načine okarakteriziran nov razred grafov, imenovan grafi amalgamov kletk, ki je vsebovan v šibko modularnih grafih in grafih zastraženih inverzov in ki vsebuje tako medianske kot tetivne grafe. Vpeljemo tudi variacijo Hammingovega polinoma in jo uporabimo pri izpeljavi dveh enakosti drevesnega tipa za ta razred grafov, ki sta bili prej znani za tetivne in medianske grafe. Prva enakost je ▫$sum_{ige 0}, (-1)^{i}, rho_i(G)=1$▫, kjer je ▫$rho_i(G)$▫ število ▫$i$▫-regularnih Hammingovih podgrafov v grafu amalgamov kletk ▫$G$▫.
Ključne besede: matematika, teorija grafov, medianski grafi, tetivni grafi, konveksnost, amalgamacija, enakosti drevesnega tipa, mathematics, graph theory, median graphs, chordal graphs, convexity, amalgamation, tree-like equalities
Objavljeno: 10.07.2015; Ogledov: 250; Prenosov: 41
URL Povezava na celotno besedilo

Iskanje izvedeno v 0.27 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici