| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 10
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Vpliv akutnega pankreatitisa na dinamiko znotrajceličnih kalcijevih oscilacij celic beta trebušne slinavke v mišjem modelu sladkorne bolezni tipa 2 : magistrsko delo
Polona Kovačič, 2023, magistrsko delo

Opis: Akutni pankreatitis (AP) je akutno vnetje eksokrinega dela trebušne slinavke, ki resno poveča tveganje bolnikov za razvoj z akutnim pankreatitisom povzročene sladkorne bolezni. V sklopu magistrske naloge smo preučevali vpliv AP na dinamiko kalcijevih oscilacij celic beta trebušne slinavke. AP smo inducirali pri mišjih samcih linije NMRI z intraperitonealnim injiciranjem ceruleina. Indukcija AP pri miših je povzročila povečano aktivnost serumske amilaze in izboljšala glukozno toleranco na tešče 90 in 120 min po začetku glukoznega tolerančnega testa, ni pa vplivala na serumsko koncentracijo inzulina na tešče. Funkcionalno delovanje celic beta po indukciji AP smo ovrednotili s pomočjo akutnih tkivnih rezin trebušne slinavke in s konfokalnim snemanjem dinamike znotrajcelične koncentracije kalcija. Indukcija AP je vplivala na koncentracijsko odvisnost aktivnosti celic beta tako, da je krivuljo premaknila v levo. Dodatno smo razvili nov pristop vrednotenja stopnje AP po injiciranju ceruleina, ki omogoča, da lahko ocenimo stopnjo indukcije AP tudi na živih tkivnih rezinah in sočasno merimo funkcionalno aktivnost endokrinih celic otočkov.
Ključne besede: trebušna slinavka, akutni pankreatitis, kalcij, celice beta, inzulin
Objavljeno v DKUM: 15.06.2023; Ogledov: 368; Prenosov: 59
.pdf Celotno besedilo (1,92 MB)

2.
Fiziologija acinarnih celic trebušne slinavke; pomen kalcijevih signalnih poti v fizioloških in patofizioloških pogojih
Urška Marolt, 2023, doktorska disertacija

Opis: Fiziologija in patofiziologija eksokrinega dela trebušne slinavke sta v tesni povezavi s spremembami znotrajcelične koncentracije kalcijevih ionov. Večina našega znanja o kalcijevih signalnih poteh v acinarnih celicah temelji na poskusih in vitro, kjer celice encimsko izoliramo, kar spremeni njihovo strukturo, fiziologijo in omeji naše razumevanje. Zaradi teh omejitev smo uvedli metodo tkivne rezine trebušne slinavke kot eksperimentalni model in situ. Ocenili smo sposobnost za preživetje in morfološke značilnosti acinarnih celic z uporabo testa preživetja celic (LIVE/DEAD assay), transmisijske elektronske mikroskopije in imunofluorescenčnih metod. V glavnem delu raziskave smo opredelili funkcionalni odziv acinarnih celic na stimulacijo z acetilholinom in ga primerjali z odzivi na cerulein. Spremembo znotrajcelične koncentracije kalcijevih ionov smo merili s konfokalno mikroskopijo. Pokazali smo, da so različni parametri kalcijevih oscilacij koncentracijsko odvisni in da je aktivnost precej dobro usklajena znotraj acinusov, ne pa med acinusi. Metoda tkivne rezine trebušne slinavke tako v naših očeh predstavlja pomemben nov in zanesljiv eksperimentalni model za oceno normalne in patološke morfologije in fiziologije acinarnih celic.
Ključne besede: trebušna slinavka, acinarna celica, kalcijeve oscilacije, metoda tkivne rezine, konfokalna mikroskopija
Objavljeno v DKUM: 19.04.2023; Ogledov: 534; Prenosov: 61
.pdf Celotno besedilo (6,86 MB)

3.
Primerjava strukture celic beta Langerhansovih otočkov pri kontrolnih miših in miših hranjenih z zahodno dieto
Tanja Vajs, 2020, magistrsko delo

Opis: V študiji smo želeli raziskati vpliv zahodne diete (WD) na strukturo tkiv trebušne slinavke, s poudarkom na (ultra)strukturi celic beta, s pomočjo svetlobne mikroskopije in presevne elektronske mikroskopije (TEM). V ta namen smo analizirali in primerjali strukturo in ultrastrukturo celic beta Langerhansovih otočkov pri kontrolnih miših in miših, hranjenih z zahodno dieto. Pri eksperimentalnem delu smo uporabili mišje samce C57BL/6J (Mus musculus domesticus), ki so jih hranili z zahodno dieto in kontrolno prehrano (CoD). Zahodna dieta je vsebovala 40 % kcal iz maščob, 43 % iz ogljikovih hidratov in 17 % iz beljakovin, kar je primerljivo z zahodno prehrano ljudi, ki vsebuje podobne deleže makrohranil. Ugotovili smo, da miši, hranjene z zahodno dieto, razvijejo patološke spremembe v strukturi in ultrastrukturi Langerhansovih otočkov, v primerjavi s kontrolno skupino miši, hranjenih s standardno kontrolno dietno prehrano, kjer strukturnih sprememb nismo opazili. Struktura Langerhansovih otočkov miši (uporaba svetlobne mikroskopije), hranjenih z zahodno dieto, je bila nehomogena in nekompaktna ter je vsebovala več zunajceličnega prostora kot pri miših, hranjenih s kontrolno prehrano. Opazili smo številne nekrotične celice v eksokrinem in endokrinem tkivu. Ugotovili smo, da je ultrastruktura celic beta otočkov miši (uporaba TEM mikroskopije), hranjenih z zahodno dieto, patološko spremenjena. V citoplazmi beta celic smo opazili lipidne kaplje in avtofagne strukture (avtofagosom, avtolizosome). Najpomembneje, miši, hranjene z zahodno dieto, imajo izrazito povečan premer cistern zrnatega endoplazmatskega retikuluma (zER) in večjo površino enega jedra v primerjavi z mišmi, hranjenimi s CoD. Okroglost ene cisterne v enem kompleksu Golgijevega aparata je večja v celicah beta pri miših, hranjenih s kontrolno dieto. S tem smo pokazali, da se ultrastruktura celic miši, hranjenih z zahodno dieto, spremeni in nakazuje patološke spremembe.
Ključne besede: sladkorna bolezen, zahodna dieta, struktura celic beta, modeli sladkorne bolezni, trebušna slinavka, celice beta, prehrana HFD, Langerhansov otoček
Objavljeno v DKUM: 02.03.2020; Ogledov: 1366; Prenosov: 301
.pdf Celotno besedilo (4,80 MB)

4.
Strukturne značilnosti celic alfa Langerhansovih otočkov miši
Mia Prosenica, 2018, magistrsko delo

Opis: V tej raziskavi je bil naš namen pregledati in primerjati ultrastrukturo celic alfa v Langerhansovih otočkih, v treh makroskopsko razdeljenih delih (spleničnem, gastričnem in duodenalnem delu) trebušne slinavke miši. Opazovali in primerjali smo velikosti glukagonskih veziklov in granul v tkivu, ki je bilo izpostavljeno različnim koncentracijam glukoze v različno dolgih časovnih intervalih. Vzorce tkiva smo analizirali s svetlobno mikroskopijo in presevno elektronsko mikroskopijo (TEM). Dobljene podatke smo statistično ovrednotili. Ugotovili smo, da je ultrastruktura organelov celic alfa v različnih delih trebušne slinavke in v tkivu, izpostavljenemu različnim koncentracijam glukoze, primerljiva. Statistično značilne razlike so bile opazne v premerih granul in veziklov ter v površini veziklov med tremi različnimi deli trebušne slinavke. Vzorci, izpostavljeni različnim koncentracijam glukoze v različno dolgih časovnih intervalih, so se statistično razlikovali v premerih granul in veziklov, v površini granul in veziklov ni bilo statističnih razlik. Med premeri in deleži površin granul in veziklov ob plazmalemi, ki so bili izpostavljeni različnim koncentracijam glukoze v različnem času, ni bilo statističnih razlik. Za nadaljnje raziskave bi bilo treba vključiti večje število Langerhansovih otočkov z vsebovanimi tipi celic, obravnavane tkivne rezine bi lahko bile izpostavljene še višjim koncentracijam glukoze in za daljše časovno obdobje.
Ključne besede: glukagon, glukoza, granule, miš, trebušna slinavka, ultrastruktura, vezikli
Objavljeno v DKUM: 20.11.2018; Ogledov: 1495; Prenosov: 99
.pdf Celotno besedilo (3,70 MB)

5.
Vplivi zahodne diete na eksokrini del trebušne slinavke
Janja Zorin, 2018, magistrsko delo

Opis: Sodobni trendi, kot so industrializacija, ekonomski razvoj in globalizacija trgovskih tokov, so prispevali k hitrim spremembam življenjskega sloga in prehranjevalnih navad (Burgos et al., 2015). Zahodno dieto imenujemo tudi standardna ameriška prehrana. Zanjo sta značilna povečan vnos živil z visoko vsebnostjo maščob in sladkorja ter pretirano uživanje rdečega mesa, rafiniranih žitaric in mlečnih izdelkov z visoko vsebnostjo maščob (Odermatt, 2011). Zanimalo nas je, ali zahodna dieta, poleg tega da povzroča debelost, vpliva tudi na notranje organe, natančneje na trebušno slinavko. Trebušno slinavko, z drugim imenom pankreas, na histološki ravni sestavljajo tako eksokrine kot tudi endokrine žleze, zaradi česar ima dve popolnoma različni, a zelo komplementarni funkciji: i) proizvodnjo encimov, pomembnih pri prebavi hrane, in ii) izločanje hormonov, potrebnih za uravnavanje homeostaze glukoze in drugih energijsko bogatih molekul (Danielsson et al., 2014). V magistrski nalogi smo pokazali, da zahodna dieta vpliva na eksokrini del pankreasa. S svetlobno in z elektronske mikroskopijo smo ugotovili, da je v strukturi in ultrastrukturi tkiva veliko razlik. Na slikah svetlobne mikroskopije smo opazili, da so v tkivu miši, hranjenih z zahodno dieto, vakuole v primerjavi s kontrolno skupino mnogo številnejše. Prav tako so bile v tkivu eksperimentalnih miši nekrotične celice in lipidne kaplje. V programu Python smo dokazali hipertrofijo celic pri tkivu miši, hranjenih z zahodno dieto. Na podlagi rezultatov na ultrastrukturni ravni smo potrdili hipotezo, da je v eksokrinem delu trebušne slinavke miši, hranjenih z zahodno dieto, vidna avtofagija. V tkivu so bili vidni številni avtofagosomi, avtolizosomi, rezidualna telesa in avtofagne vakuole. Z elektronskim mikroskopiranjem acinarnih celic eksperimentalnih miši smo opazili tudi napihnjene mitohondrije. Mnogi izmed njih so bili v fazi razpada. To lahko povežemo z dejstvom, da so napihnjeni mitohondriji tudi ena od glavnih značilnosti nekrotične celične smrti (Niemann & Rohrbach, 2016).
Ključne besede: trebušna slinavka, zahodna dieta, hipertrofija, acinarna celica, tkivo
Objavljeno v DKUM: 12.10.2018; Ogledov: 1556; Prenosov: 147
.pdf Celotno besedilo (11,42 MB)

6.
Mikroskopske in ultrastrukturne značilnosti celic duodenalnega, spleničnega in gastričnega dela trebušne slinavke miši
Petra Sever, 2017, magistrsko delo

Opis: Diabetes, pankreatitis, rak na trebušni slinavki so samo nekatere od številnih bolezni, ki so vzrok za raziskovanje trebušne slinavke. Modelni organizem teh raziskav je miš (Mus musculus), ki veliko prispeva k znanju v humani medicini. Trebušna slinavka je druga največja prebavna žleza v trebušni votlini. Je eksokrina žleza, ki izloča prebavne sokove in endokrina žleza, ki regulira glukozno homeostazo. Zanimali sta nas struktura in ultrastruktura treh različnih delov trebušne slinavke miši; duodenalnega, spleničnega in gastričnega režnja. Trebušno slinavko miši smo odstranili iz trebušne votline in analizirali prej omenjene dele s pomočjo svetlobne in transmisijske elektronske mikroskopije. Ugotovili smo, da so velikosti Langerhansovih otočkov med različnimi strukturnimi deli trebušne slinavke miši med seboj primerljivi. Do statistično pomembnih razlik pa je prišlo med velikostmi glukagonskih veziklov in granul, inzulinskih veziklov in granul, velikosti somatostatinskih granul ter velikosti zimogenih granul acinusa. Le med najdaljšim premerom somatostatinskih granul v duodenalnem in spleničnem delu trebušne slinavke nismo zaznali statističnih razlik. Deleži endokrinih in eksokrinih granul v različnih strukturnih delih trebušne slinavke so med seboj primerljivi. Med samimi deli trebušne slinavke miši ni strukturnih razlik, so pa zaznavne razlike v ultrastrukturi. Dobljene rezultate smo primerjali z že objavljenimi rezultati in ugotovili, da so med seboj skladni.
Ključne besede: Langerhansovi otočki, endokrine celice, eksokrine celice, mišja trebušna slinavka, struktura
Objavljeno v DKUM: 07.03.2017; Ogledov: 2320; Prenosov: 272  (1 glas)
.pdf Celotno besedilo (3,22 MB)

7.
AVTOMATIZIRANA RAČUNALNIŠKA OBDELAVA FOTOGRAFIJ BETA CELIC TREBUŠNE SLINAVKE PRI MIŠIH
Tadej Volgemut, 2015, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu smo želeli razviti program za avtomatizirano računalniško obdelavo fotografij, s pomočjo katerega bo možno opravljati meritve premerov poljubnih izstopajočih oblik in njihovih površin. Program bo hkrati omogočal tudi zaporedno analizo na poljubnem območju fotografije, štetje najdenih oblik v neki liniji ter pregled in izvoz rezultatov in statistik. Program smo testirali na meritvah obstoječe raziskave, kjer so proučevali vpliv izbitega Rab3A gena na izločanje inzulina v beta celicah trebušne slinavke pri miših (Lipovšek s sod., 2013). Magistrsko delo služi kot kontrola predhodno opravljenih meritev, program pa omogoča avtomatizirano obdelavo fotografij tudi v drugih raziskavah. Iz članka izhodiščne raziskave in drugih virov smo povzeli teorijo trebušne slinavke, beta celic in inzulina. Predstavili smo anatomijo trebušne slinavke pri miših in jo na kratko primerjali s slinavko pri ljudeh ter nekaterih drugih vrstah. Opisali smo strukturo beta celice, vlogo inzulina ter predstavili vlogo genov iz družine Rab3. Opisali smo digitalno fotografijo in slikovno točko kot njen osnovni gradnik ter predstavili predvidene algoritme za Gaussovo glajenje, pragovno filtriranje ter detekcijo robov. Implementirali smo računalniško aplikacijo, ki omogoča avtomatično analizo fotografij tkivnih rezin trebušne slinavke in dobljene rezultate primerjali z rezultati izhodiščne raziskave. S to nalogo smo želeli ustvariti rešitev, ki bi raziskovalcem olajšala analiziranje mikroskopiranih vzorcev in preverjanje njihovih meritev.
Ključne besede: trebušna slinavka, beta celica, inzulin, Rab3A, segmentacija, obdelava fotografij, Gaussovo glajenje, pragovno filtriranje, Cannyjev filter
Objavljeno v DKUM: 13.07.2015; Ogledov: 1832; Prenosov: 148
.pdf Celotno besedilo (2,18 MB)

8.
ATP regulates sodium channel kinetics in pancreatic islet beta cells
Na Zou, Marjan Rupnik, 2013, izvirni znanstveni članek

Opis: Pancreatic beta cells act as glucose sensors, in which intracellular ATP ([ATP](i)) are altered with glucose concentration change. The characterization of voltage-gated sodium channels under different [ATP](i) remains unclear. Here, we demonstrated that increasing [ATP](i) within a certain range of concentrations (2-8 mM) significantly enhanced the voltage-gated sodium channel currents, compared with 2 mM cytosolic ATP. This enhancement was attenuated by even high intracellular ATP (12 mM). Furthermore, elevated ATP modulated the sodium channel kinetics in a dose-dependent manner. Increased [ATP](i) shifted both the current-voltage curve and the voltage-dependent inactivation curve of sodium channel to the right. Finally, the sodium channel recovery from inactivation was significantly faster when the intracellular ATP level was increased, especially in 8 mM [ATP](i), which is an attainable concentration by the high glucose stimulation. In summary, our data suggested that elevated cytosolic ATP enhanced the activity of Na(+) channels, which may play essential roles in modulating cell excitability and insulin release when blood glucose concentration increases.
Ključne besede: Langerhansovi otočki, trebušna slinavka
Objavljeno v DKUM: 10.07.2015; Ogledov: 2044; Prenosov: 217
URL Povezava na celotno besedilo

9.
ZDRAVSTVENA NEGA BOLNIKA PO OPERATIVNEM POSEGU CISTIČNEGA TUMORJA NA TREBUŠNI SLINAVKI
Tanja Klasinc, 2011, diplomsko delo

Opis: Področje zdravstvene nege je v zadnjih petdesetih letih zajelo mnogo sprememb. Tudi v slovenskem prostoru moramo spoznati in preučiti teoretične modele. Potrebno je razviti lastno filozofijo stroke in se odločiti, kateri modeli so uporabni v naši praksi in kateri so za posamezna področja zdravstvene nege najprimernejši. Poznavanje sodobnega metodološkega pristopa, razvijanja negovalne dokumentacije in standardov bo pripeljalo k uveljavitvi sodobne zdravstvene nege. V diplomskem delu smo predstavili problematiko tumorskih oboljenj na trebušni slinavki in pomembnosti diagnosticiranja pri bolnikih z cističnimi tumorji trebušne slinavke. Predstavljen je operativni poseg in postopki vezani na področje zdravstvene nege pri pacientu po operativnem posegu. Narejena je bila analiza zdravljenja pacientov zaradi cističnih tumorjev trebušne slinavke in opisane negovalne intervencije, ki jih medicinska sestra opravlja, po procesu zdravstvene nege, pri bolniku pred, med in po operaciji cističnega tumorja trebušne slinavke. Bolnik je obravnavan skozi vseh 14 življenjskih aktivnosti po Virginii Henderson.
Ključne besede: bolnik, medicinska sestra, zdravstvena nega bolnika po operativnem posegu, trebušna slinavka, cistični tumorji, negovalne diagnoze, kakovost, zdravstveno vzgojno delo medicinske sestre
Objavljeno v DKUM: 29.06.2011; Ogledov: 4055; Prenosov: 684
.pdf Celotno besedilo (1,25 MB)

10.
Biomedicinska tehnologija umetnih organov
Tanja Šentjurc, 2009, diplomsko delo

Opis: V prvem delu diplomske naloge smo napravili obsežen pregled literature na področju biomedicinske tehnologije umetnih organov. Ta del diplomske naloge pride prav medicinskim sestram, ki se srečujejo z omenjeno tehnologijo. Sistematičnem smo pregledali literaturo v svetovni podatkovni medicinski bazi PubMed Central. V drugem delu diplomske naloge smo raziskali, kako je s poznavanjem biomedicinske tehnologije umetnih organov, ter kolikšna je želja po znanju o tej tehnologiji. Raziskavo smo izvedli na treh skupinah anketirancev, prvo skupino so sestavljale medicinske sestre Kliničnega oddelka za intenzivno interno medicino Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana (UKC LJ), druga skupina so bile medicinske sestre Kliničnega oddelka za kirurgijo srca in ožilja Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana ter tretja skupina so bili absolventi Fakultete za zdravstvene vede v Mariboru (FZV MB). Ugotovili smo, da je največ zanimanja za to tehnologijo med medicinskimi sestrami internega področja. Prav tako ugotavljamo, da večina anketirancev ne pozna popolnoma umetnega implantiranega srca, umetne trebušne slinavke ter umetnega očesa.
Ključne besede: Biomedicinska tehnologija, umetno srce, umetna pljuča, umetna ledvica, umetna trebušna slinavka, umetno oko, umetna jetra, umetni želodec, matične celice.
Objavljeno v DKUM: 21.07.2009; Ogledov: 3078; Prenosov: 387
.pdf Celotno besedilo (1,71 MB)

Iskanje izvedeno v 0.18 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici