| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


21 - 25 / 25
Na začetekNa prejšnjo stran123Na naslednjo stranNa konec
21.
Primerjava kakovosti mesa med merjasci in kastrati - etiologija trdote
Jasmina Bajc, 2018, magistrsko delo/naloga

Opis: Zaradi predvidene prepovedi kirurške kastracije pujskov v EU so potrebne raziskave alternativ; ena od njih, ki naj bi se najverjetneje uveljavila, je reja merjascev. Kljub nekaterim prednostim, ki jih reja merjascev predstavlja v primerjavi s kastrati, pa obstajajo indikacije, da je kakovost mesa merjascev drugačna. Kaže se problem večje trdote mesa, etiologija pojava pa še ni raziskana. Zato je bil osnovni cilj naše študije ugotoviti, ali obstajajo razlike v trdoti mesa med merjasci in kastrati ter s čim lahko te razlike pojasnimo. V raziskavi smo izmerili lastnosti kakovosti klavnega trupa (DM5), lastnosti kakovosti mesa (pH, barva mesa, sposobnost vezave vode, rezna trdota) ter določili kemijsko sestavo mesa (vsebnost proteinov, intramuskularne maščobe in vode, vsebnost skupnega mišičnega pigmenta, kolagena in oksidacije proteinov). Zbrane podatke smo statistično analizirali s pomočjo programa SAS. V raziskavi smo ugotovili, da imajo merjasci več celokupnega kolagena (34,5 %, P < 0,05), manj intramuskularne maščobe (66 %, P < 0,05), večji obseg oksidacije proteinov (59,5 % večja vsebnost karbonilnih skupin, P < 0,05) in slabšo sposobnost vezave vode (35,5 % večja izceja mesnega soka ter 21 % večje izgube pri kuhanju, P < 0,05) v primerjavi s kastrati. Vse zgoraj naštete lastnosti lahko pojasnijo ugotovljeno večjo trdoto mesa; ta je bila pri merjascih večja za 36,6 % (P < 0,05).
Ključne besede: merjasci, kastrati, trdota, kakovost mesa
Objavljeno: 23.04.2018; Ogledov: 286; Prenosov: 36
.pdf Celotno besedilo (912,61 KB)

22.
Določitev napetostno-deformacijskega stanja med vtiskanjem krogle v metastabilni avstenit
Tadej Crnjac, 2018, magistrsko delo

Opis: Podnice tlačnih posod se izdelujejo s plastičnim preoblikovanjem materiala, zaradi česar pride do spremembe mikrostrukture materiala in površinske trdote. V magistrski nalogi je bila opravljena analiza vpliva sile vtiskanja kroglice na stopnjo deformacije oz. plastičnega preoblikovanja materiala. Najpomembnejši del so bile laboratorijsko izmerjene vrednosti Vickersove trdote v primerjavi z ročno izmerjenimi vrednostmi trdote po Brinellu. Namen naloge je bil oceniti, ali je možno z meritvijo trdote spremljati deformacijsko stanje metastabilnega avstenita in uporabiti dobljeno kalibracijsko krivuljo pri meritvah na posodah v obratovanju.
Ključne besede: metastabilni avstenit, napetostno-deformacijsko stanje, trdota, vtiskanje krogle, tlačna posoda
Objavljeno: 11.05.2018; Ogledov: 361; Prenosov: 44
.pdf Celotno besedilo (5,38 MB)

23.
Predobdelava studenčne vode za proces reverzne osmoze
Urška Ostroško, 2018, diplomsko delo

Opis: Za pridobivanje pitne vode iz studenčnice se lahko uporablja proces reverzne osmoze. Podzemne vode, kamor po večini uvrščamo studenčne vode, so bogate z raztopljenimi minerali ter posledično vsebujejo veliko kalcijevih in magnezijevih hidrogenkarbonatov, ki povzročajo trdoto vode. V procesih s povišanim tlakom ali temperaturo kot je reverzna osmoza, se skupaj s suspendiranimi delci kot je SiO2 obarjajo ter mašijo membrane. Rešitev tega problema so različni postopki predobdelave, ki problematične snovi odstranijo oziroma dovolj zmanjšajo. V diplomski nalogi smo iskali primerno metodo, da bi čim bolj zmanjšali vsebnost kalcijevih in magnezijevih hidrogenkarbonatov ter silicijevega dioksida, ki je prav tako prisoten v uporabljeni studenčni vodi. Preizkusili smo različne postopke obdelave te vode, pri katerih smo za večjo učinkovitost med samimi postopki višali temperaturo in pH vrednost. Uporabljene metode so bile mehčanje z apnom, koagulacija ter njuna kombinacija. Pri koagulaciji smo uporabili dva koagulanta, in sicer PACl ter Al2(SO4)3. Vzorčeni vodi smo pred in po obdelavi določali: SiO2, celokupno, karbonatno, kalcijevo, magnezijevo in nekarbonatno trdoto; motnost, pH, elektroprevodnost, temperaturo, skupne raztopljene snovi (TDS), železo, zeta potencial ter velikost delcev. Rezultati so pokazali, da je najučinkovitejša metoda bilo mehčanje z apnom pri temperaturi med 58 °C in 60 °C in pH 10, ki smo ga dosegli z dodatkom NaOH. Precej učinkovita je bila tudi koagulacija s PACl in apnom pri enakem temperaturnem območju. Pri tem se je sicer odstranilo veliko SiO2 vendar precej manj trdote.
Ključne besede: studenčna voda, trdota vode, silicijev dioksid, mehčanje z apnom, koagulacija
Objavljeno: 13.09.2018; Ogledov: 145; Prenosov: 30
.pdf Celotno besedilo (2,74 MB)

24.
Kakovost mesa bikov lisaste pasme v povezavi z zorenjem
Žana Hriberšek, 2018, diplomsko delo/naloga

Opis: V diplomski nalogi smo analizirali lastnoti kakovosti mesa bikov lisaste pasme, njihovo medsebojno povezanost ter vpliv zorenja na lastnosti kakovosti mesa s poudarkom na trdoti. V poskus smo zajeli 103 vzorce dolge hrbtne mišice (m. longissimus dorsi), na katerih smo izmerili parametre barve (L*a*b*), pH vrednost, sposobnost za vezavo vode (izceja vode, izgube pri vakuumskem pakiranju in izgube pri kuhanju) in trdoto mesa (strižna sila). Meritve smo izvedli na svežih oziroma nezorjenih vzorcih in ponovno ob koncu dvotedenskega obdobja zorenja. V okviru statistične analize smo izračunali povezanost i) med lastnostmi kakovosti nezorjenega mesa in ii) med lastnostmi nezorjenega in zorjenega mesa ter analizirali vpliv zorenja na preučevane lastnosti. Ugotovili smo šibke do srednje močne povezave med preučevanimi lastnostmi kakovosti mesa ne glede na zorenje. Rezultati so pokazali značilen vpliv zorenja na vse preučevane lastnosti razen na izgubo vode pri kuhanju. Pri zorjenih vzorcih smo izmerili višjo pH vrednost ter višje vrednosti parametrov L*a*b* (zorjeni vzorci so bili svetlejši, bolj intenzivno rdeči in bolj rumenkasti). Najizrazitejši vpliv zorenja smo ugotovili pri trdoti mesa, ki smo jo izmerili kot strižno silo. Meso (surovo in kuhano) je bilo po zorjenju za 13 % oz. 27 % mehkejše kot nezorjeno meso.
Ključne besede: biki, kakovost mesa, zorenje, trdota mesa
Objavljeno: 29.11.2018; Ogledov: 207; Prenosov: 25
.pdf Celotno besedilo (576,63 KB)

25.
Zasnova tehnologije varjenja zahtevnih varilskih del za nerjavne materiale
Kenan Pašalić, 2019, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo zajema preizkušanje navadnega TIG postopka varjenja ter TIG postopka z dodajanjem vroče žice. Varili smo polcevno kačo na plašč iz avstenitnega nerjavnega jekla, pri čemer smo uporabili različne varilne ter formirne pline. Cilj je bil izbrati najkvalitetnejšo tehnologijo varjenja in kombinacijo varilnih parametrov. Računali smo varilne hitrosti in vnose energije ter primerjali parametre, ki so prikazani na raznih grafih. Izdelani so bili makro obrusi vzorcev, v laboratoriju pa sta bili izvedeni vizualna in penetrantska kontrola. Merili smo tudi trdote vzorcev po Vickersovi metodi, kar omogoča natančnejšo oceno kvalitete mikrostrukture zvarov ter produktivnosti varjenja. Na koncu smo določili najproduktivnejšo metodo ter izdelali WPS.
Ključne besede: TIG varjenje, varilni plini, avstenitno nerjavno jeklo, trdota po Vickersu, neporušne preiskave
Objavljeno: 05.06.2019; Ogledov: 144; Prenosov: 26
.pdf Celotno besedilo (4,74 MB)

Iskanje izvedeno v 0.13 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici