1. Konstruiranje naprave za površinsko hlajenje valjev : diplomsko deloDenis Marš, 2022, diplomsko delo Opis: Toplotna obdelava je ključni del v postopku izdelave kvalitetnega izdelka, v tem primeru valja. Med postopkom izdelek večkrat segrevamo in ohlajamo, da s tem zmanjšamo zaostale napetosti v valju in zagotovimo ustrezno trdoto.
Diplomsko delo zajema konstruiranje naprave, katere naloga je ta, da med procesom toplotne obdelave po ciklu segrevanja opravlja proces prislinega hlajenja. Proces prisilnega hlajenja, ki bo potekal na napravi je sledeč. Segret valj, ki se bo horizontalno položil na napravo se mora med delovanjem vrteti, posledično enakomerno ohlajati po celotni površini, škaja, ki nastane med ohlajevanjem se mora avtomatsko odstraniti, zagotoviti se mora ustrezna zaščita pred hlajenjem na delih valja kjer je to zahtevano in hkrati se mora zagotoviti tudi, da se valj med celotnim procesom ne bo pomikal v smeri svoje horizontalne osi.
Ključne besede: toplotna obdelava, prisilno hlajenje, zaostale napetosti, ustrezna trdota, enakomerno hlajenje, segrevanje.
Objavljeno v DKUM: 13.07.2022; Ogledov: 210; Prenosov: 0 |
2. |
3. Vpliv trdote materiala pločevine na profil reza izdelka in obrabo pestiča v orodju za izsekovanje : diplomsko deloMatic Knez, 2020, diplomsko delo Opis: Diplomsko delo obravnava, kako se profil reza izsekanega izdelka spreminja z spreminjanjem trdote vhodnega materiala pločevine. Na začetku je na kratko predstavljena teorija izsekovanja, s pomočjo katere bralec lažje razume sam proces izsekovanja. Ker diplomsko delo obravnava tudi obrabo pestiča, sledi nekoliko več besed o pripravi pestiča pred uporabo v orodju, ki zmanjša njegovo obrabo. Informativno pa je prikazana tudi trdnostna simulacija pestiča in matričnega vložka v programskem paketu Solidworks. Na kratko je predstavljeno orodje in ekscentrična stiskalnica s postrojenjem, s katerima se izvaja omenjeni preizkus. V zaključnem delu naloge je opisan celoten potek raziskave ter predstavitev rezultatov z njihovim ovrednotenjem.
Ključne besede: Orodje za izsekovanje, pločevina, trdota materiala, izsekovanje, medenina, obraba, profil reza.
Objavljeno v DKUM: 01.10.2020; Ogledov: 440; Prenosov: 41
 Celotno besedilo (3,26 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
4. Zasnova tehnologije varjenja zahtevnih varilskih del za nerjavne materiale : diplomsko deloKenan Pašalić, 2019, diplomsko delo Opis: Diplomsko delo zajema preizkušanje navadnega TIG postopka varjenja ter TIG postopka z dodajanjem vroče žice. Varili smo polcevno kačo na plašč iz avstenitnega nerjavnega jekla, pri čemer smo uporabili različne varilne ter formirne pline. Cilj je bil izbrati najkvalitetnejšo tehnologijo varjenja in kombinacijo varilnih parametrov. Računali smo varilne hitrosti in vnose energije ter primerjali parametre, ki so prikazani na raznih grafih. Izdelani so bili makro obrusi vzorcev, v laboratoriju pa sta bili izvedeni vizualna in penetrantska kontrola. Merili smo tudi trdote vzorcev po Vickersovi metodi, kar omogoča natančnejšo oceno kvalitete mikrostrukture zvarov ter produktivnosti varjenja. Na koncu smo določili najproduktivnejšo metodo ter izdelali WPS.
Ključne besede: TIG varjenje, varilni plini, avstenitno nerjavno jeklo, trdota po Vickersu, neporušne preiskave
Objavljeno v DKUM: 05.06.2019; Ogledov: 1217; Prenosov: 96
Celotno besedilo (4,74 MB) |
5. Kakovost mesa bikov lisaste pasme v povezavi z zorenjemŽana Hriberšek, 2018, diplomsko delo/naloga Opis: V diplomski nalogi smo analizirali lastnoti kakovosti mesa bikov lisaste pasme, njihovo medsebojno povezanost ter vpliv zorenja na lastnosti kakovosti mesa s poudarkom na trdoti. V poskus smo zajeli 103 vzorce dolge hrbtne mišice (m. longissimus dorsi), na katerih smo izmerili parametre barve (L*a*b*), pH vrednost, sposobnost za vezavo vode (izceja vode, izgube pri vakuumskem pakiranju in izgube pri kuhanju) in trdoto mesa (strižna sila). Meritve smo izvedli na svežih oziroma nezorjenih vzorcih in ponovno ob koncu dvotedenskega obdobja zorenja. V okviru statistične analize smo izračunali povezanost i) med lastnostmi kakovosti nezorjenega mesa in ii) med lastnostmi nezorjenega in zorjenega mesa ter analizirali vpliv zorenja na preučevane lastnosti. Ugotovili smo šibke do srednje močne povezave med preučevanimi lastnostmi kakovosti mesa ne glede na zorenje. Rezultati so pokazali značilen vpliv zorenja na vse preučevane lastnosti razen na izgubo vode pri kuhanju. Pri zorjenih vzorcih smo izmerili višjo pH vrednost ter višje vrednosti parametrov L*a*b* (zorjeni vzorci so bili svetlejši, bolj intenzivno rdeči in bolj rumenkasti). Najizrazitejši vpliv zorenja smo ugotovili pri trdoti mesa, ki smo jo izmerili kot strižno silo. Meso (surovo in kuhano) je bilo po zorjenju za 13 % oz. 27 % mehkejše kot nezorjeno meso.
Ključne besede: biki, kakovost mesa, zorenje, trdota mesa
Objavljeno v DKUM: 29.11.2018; Ogledov: 1558; Prenosov: 90
Celotno besedilo (576,63 KB) |
6. Predobdelava studenčne vode za proces reverzne osmozeUrška Ostroško, 2018, diplomsko delo Opis: Za pridobivanje pitne vode iz studenčnice se lahko uporablja proces reverzne osmoze. Podzemne vode, kamor po večini uvrščamo studenčne vode, so bogate z raztopljenimi minerali ter posledično vsebujejo veliko kalcijevih in magnezijevih hidrogenkarbonatov, ki povzročajo trdoto vode. V procesih s povišanim tlakom ali temperaturo kot je reverzna osmoza, se skupaj s suspendiranimi delci kot je SiO2 obarjajo ter mašijo membrane. Rešitev tega problema so različni postopki predobdelave, ki problematične snovi odstranijo oziroma dovolj zmanjšajo. V diplomski nalogi smo iskali primerno metodo, da bi čim bolj zmanjšali vsebnost kalcijevih in magnezijevih hidrogenkarbonatov ter silicijevega dioksida, ki je prav tako prisoten v uporabljeni studenčni vodi. Preizkusili smo različne postopke obdelave te vode, pri katerih smo za večjo učinkovitost med samimi postopki višali temperaturo in pH vrednost. Uporabljene metode so bile mehčanje z apnom, koagulacija ter njuna kombinacija. Pri koagulaciji smo uporabili dva koagulanta, in sicer PACl ter Al2(SO4)3. Vzorčeni vodi smo pred in po obdelavi določali: SiO2, celokupno, karbonatno, kalcijevo, magnezijevo in nekarbonatno trdoto; motnost, pH, elektroprevodnost, temperaturo, skupne raztopljene snovi (TDS), železo, zeta potencial ter velikost delcev.
Rezultati so pokazali, da je najučinkovitejša metoda bilo mehčanje z apnom pri temperaturi med 58 °C in 60 °C in pH 10, ki smo ga dosegli z dodatkom NaOH. Precej učinkovita je bila tudi koagulacija s PACl in apnom pri enakem temperaturnem območju. Pri tem se je sicer odstranilo veliko SiO2 vendar precej manj trdote.
Ključne besede: studenčna voda, trdota vode, silicijev dioksid, mehčanje z apnom, koagulacija
Objavljeno v DKUM: 13.09.2018; Ogledov: 956; Prenosov: 117
Celotno besedilo (2,74 MB) |
7. |
8. Primerjava kakovosti mesa med merjasci in kastrati - etiologija trdoteJasmina Bajc, 2018, magistrsko delo/naloga Opis: Zaradi predvidene prepovedi kirurške kastracije pujskov v EU so potrebne raziskave alternativ; ena od njih, ki naj bi se najverjetneje uveljavila, je reja merjascev. Kljub nekaterim prednostim, ki jih reja merjascev predstavlja v primerjavi s kastrati, pa obstajajo indikacije, da je kakovost mesa merjascev drugačna. Kaže se problem večje trdote mesa, etiologija pojava pa še ni raziskana. Zato je bil osnovni cilj naše študije ugotoviti, ali obstajajo razlike v trdoti mesa med merjasci in kastrati ter s čim lahko te razlike pojasnimo. V raziskavi smo izmerili lastnosti kakovosti klavnega trupa (DM5), lastnosti kakovosti mesa (pH, barva mesa, sposobnost vezave vode, rezna trdota) ter določili kemijsko sestavo mesa (vsebnost proteinov, intramuskularne maščobe in vode, vsebnost skupnega mišičnega pigmenta, kolagena in oksidacije proteinov). Zbrane podatke smo statistično analizirali s pomočjo programa SAS. V raziskavi smo ugotovili, da imajo merjasci več celokupnega kolagena (34,5 %, P < 0,05), manj intramuskularne maščobe (66 %, P < 0,05), večji obseg oksidacije proteinov (59,5 % večja vsebnost karbonilnih skupin, P < 0,05) in slabšo sposobnost vezave vode (35,5 % večja izceja mesnega soka ter 21 % večje izgube pri kuhanju, P < 0,05) v primerjavi s kastrati. Vse zgoraj naštete lastnosti lahko pojasnijo ugotovljeno večjo trdoto mesa; ta je bila pri merjascih večja za 36,6 % (P < 0,05).
Ključne besede: merjasci, kastrati, trdota, kakovost mesa
Objavljeno v DKUM: 23.04.2018; Ogledov: 1181; Prenosov: 107
Celotno besedilo (912,61 KB) |
9. Zagotavljanje kakovosti jeklenih zvarnih spojevSandi Ajster, 2017, magistrsko delo Opis: Varjenje je zelo pomemben način spajanja materialov v nerazstavljivo zvezo in je prisotno v mnogih panogah proizvodnje in vzdrževanja z najrazličnejšimi materiali. Zvar je pa del zvarjene celote in mora imeti poseben poudarek pri zagotovitvi sprejemljive kakovosti za katero je namenjen.
Jeklo in jekleni zvarni spoji so zelo pomemben in razširjen člen pri gradnji jeklenih konstrukcij in energetskih komponent.
Magistrski delo zajema prikaz vodenja kakovosti in standarde iz področja zagotavljanja kakovosti varilskih del, ki so sestavni del certifikata ISO9001 za varilsko področje.
Praktični del naloge pa zajema izvedbo varilnih prob in porušnih preiskav dveh varilnih postopkov pred samo izvedbo certificiranja varilskega postopka in varilcev.
Ključne besede: Varjenje, zvarni spoji, kakovost, jeklo, porušne preiskave, trdota
Objavljeno v DKUM: 18.08.2017; Ogledov: 1571; Prenosov: 140
Celotno besedilo (2,22 MB) |
10. UGOTAVLJANJE TRDOTE VODE IN IZLOČANJE VODNEGA KAMNANina Vičar, 2015, magistrsko delo Opis: V magistrskem delu smo preučevali problematiko izločanja vodnega kamna iz vode na črpališču v Sp. Ščavnici. Izmerili smo relevantne fizikalno-kemijske parametre. Na podlagi rezultatov meritev smo se odločili za elektromagnetno napravo in permanentni magnet, ki na kristalizacijo vodnega kamna vplivata z magnetnim poljem. Izvedli smo eksperimente pri različnih variantah montaže elektromagneta in pri različnih obtokih vode skozi merilno progo. Dokazali smo, da se brez obdelave iz vode izloča kalcit, medtem ko se aragonit izloča v manjši meri. Po obdelavi z elektromagnetom in permanentnim magnetom pa se delež aragonita poveča. Pri tem zadostuje že par obtokov skozi napravo. Pomembna ugotovitev je, da se po obdelavi kemijska sestava vode in mikrobiološka slika ne spremenita.
Ključne besede: vodni kamen, trdota vode, magnetna obdelava vode, permanentni magnet, elektromagnet, pitna voda
Objavljeno v DKUM: 04.12.2015; Ogledov: 2219; Prenosov: 330
Celotno besedilo (4,49 MB) |
