| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 2 / 2
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Kletvice in psovke v trboveljskem govoru
Tea Lopan, 2017, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu Kletvice in psovke trboveljskega govora so analizirane kletvice in psovke, ki se uporabljajo v Trbovljah, katerih krajevni govor se uvršča v zagorsko-trboveljsko podnarečje posavskega narečja štajerske narečne skupine. Z raziskavo smo preverjali kletvice in psovke v trboveljskem govoru in njihovo uporabo. Ugotavljali smo izvor kletvic in psovk (s pomočjo nam dostopne literature), njihovo prehajanje v splošno rabo, morebitno izgubo negativne in pridobitev pozitivne konotacije. Zanimalo nas je tudi, ali se kletvice in psovke morebiti pojavljajo tudi kot sestavina frazemov. Informatorje smo razdelili v dve skupini in preverjali medgeneracijsko uporabo kletvic in psovk. Kletvice in psovke smo uvrstili v več podskupin, pri čemer smo sledili razdelitvi Klemenčičeve (2016, 39–49), ki smo ji dodali še nekaj drugih motivov, in sicer: religiozni motiv, skatološki motiv, motiv spolnih organov, motiv spolnega odnosa, motiv homoseksualnosti, motiv matere in otroka, motiv prostitucije, motiv onaniranja, motiv živali, motiv telesnih značilnosti in hib, motiv ženske, motiv predmetov, motiv naravnih pojavov, motiv nacionalne pripadnosti in drugo. V teoretičnem delu smo predstavili geografski in zgodovinski oris kraja, s katerim bomo poizkušali prikazati družbene razmere za lažje razumevanje prostora in časa, prav tako pa bomo s tem predstavili tudi današnje Trbovlje. Kletvice in psovke so v Trbovljah pogost pojav in se vsakodnevno pojavljajo kot enakovreden del trboveljskega govora.
Ključne besede: dialektologija, štajerska narečna skupina, posavsko narečje, zagorsko-trboveljsko podnarečje, trboveljski govor, kletvice in psovke.
Objavljeno v DKUM: 19.10.2017; Ogledov: 4946; Prenosov: 1115
.pdf Celotno besedilo (1,32 MB)

2.
Zagorsko-trboveljski govor v besedilih skupine Orlek
Katja Podbregar, 2016, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu so predstavljene temeljne značilnosti zagorsko-trboveljskega govora, ki ga za svoje izražanje uporablja glasbena skupina Orlek. Raba narečja se namreč v umetnosti in medijih v zadnjem času vse bolj širi. Zaznamovanost skupine z domačim rudarskim okoljem odražajo njihova besedila, ki vsebujejo narečne in rudarske izraze. To besedišče je bilo uporabljeno za izdelavo slovarja, v katerem je poleg pomena določen še izvor posamezne besede, in je zabeleženo, ali je beseda zapisana v Slovarju slovenskega knjižnega jezika oz. v Slovenskem pravopisu. Skladbe oz. besedila so bila uporabljena tudi za analizo moderne vokalne redukcije. V 121 besedah je bil ugotovljen pojav moderne vokalne redukcije, v 43,8 % besed se i reducira do ničte stopnje. V izdelanem slovarju je obravnavanih 158 iztočnic, 9 % teh se navezuje na rudarstvo. Glede na izvor besed jih je kar 88,6 % nemškega izvora, 77 % obravnavanih besed je samostalnikov.
Ključne besede: zagorsko-trboveljski govor, skupina Orlek, rudarski in narečni izrazi, moderna vokalna redukcija, slovar.
Objavljeno v DKUM: 13.09.2016; Ogledov: 1477; Prenosov: 155
.pdf Celotno besedilo (1,42 MB)

Iskanje izvedeno v 0.04 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici