1. Vrednotenje genskih virov travniške bilnice s pomočjo morfoloških in proizvodnih lastnostiZvonko Glažar, 2021, magistrsko delo Opis: V magistrskem delu smo na podlagi morfoloških lastnosti in hranilnih vrednosti opisali 46 sort (akcesij) travniške bilnice iz različnih geografski območij: Slovenije, Makedonije, Bolgarije, Bosne in Hercegovine, Srbije in Bolgarije. Sadike, ki smo jih presadili na polje, smo pred tem vzgojili v rastlinjaku. Vse meritve smo izvajali v enem letu. Kvalitativne in kvantitativne izmerjene vrednosti so bile: datum začetka vegetacije, tip rasti, povprečna višina cele rastline ─ šopa, pridelek zelene mase celotne rastline ─ šopa, višina najvišjega poganjka, dolžina lista, širina lista in dolžina latu. Prehranske izmerjene vrednoti so: pridelek suhe snovi celotne rastline ─ šopa, vrednost surove vlaknine, surovih beljakovin in neto energije laktacije. Sorta Jabeljska ima med vsemi akcesijami najvišji pridelek suhe snovi (624,0 g/celo rastlino). V kolikor sorta Jabeljska na eni strani izstopa po količini pridelka, je na drugi strani zaradi najvišje vsebnosti surove vlaknine (360,2 g/kg SS) slabše prebavljiva. Prav tako ima najnižjo vrednot NEL (4,9 MJ/kg SS). S kompleksnim opisom slovenskih in drugih genskih virov, ki so shranjeni v genski banki, lahko svetujemo, katere akcesije so najbolj primerne za žlahtnjenje v slovenskih razmerah. Ključne besede: travniška bilnica, genski viri, žlahtnjenje, morfološke lastnosti, kakovost Objavljeno v DKUM: 28.09.2021; Ogledov: 454; Prenosov: 51
Celotno besedilo (2,45 MB) |
2. Dinamika sušenja gospodarsko pomembnih trav in metuljnic s trajnega travinjaAleksandra Nikolič, 2020, diplomsko delo/naloga Opis: Poskus smo izvajali na poskusnem polju UKC Pohorski dvor, Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede v Hočah. Na poskusnem polju smo na tleh sušili tri različne trave: mnogocvetno ljuljko (Lolium multiflorum Lam.), pasjo travo (Dactylis glomerata L.), travniško bilnico (Festuca pratensis L.) in eno metuljnico, črno deteljo (Trifolium pratense L.). Sušenje smo izvedli v treh terminih 7. 5. 2018–10. 5. 2018, 18. 5. 2018–22. 5. 2018 in 11. 6.–13. 6. 2018, ko so se izbrane vrste nahajale v fazi razraščanja, latenja ali začetka cvetenja. Naš cilj je bil ugotoviti, kako hitro se bo posamezna trava oziroma metuljnica posušila do sušine, primerne za skladiščenje (75–80 %). Rezultati so pokazali, da je hitrost sušenja trav in metuljnic odvisna predvsem od vremenskih razmer in zračne vlažnosti, saj slabše vremenske razmere in višja zračna vlažnost hitrost sušenja znatno upočasnita. V našem poskusu je v dveh od treh terminov sušenja najvišji odstotek sušine ob spravilu dosegla črna detelja. Ključne besede: črna detelja, mnogocvetna ljuljka, pasja trava, travniška bilnica, dinamika sušenja Objavljeno v DKUM: 02.11.2020; Ogledov: 686; Prenosov: 50
Celotno besedilo (1,73 MB) |
3. Dinamika sušenja črne detelje (Trifolium pratense L.) in travniške bilnice (Festuca pratensis Huds.) na tlehDoroteja Kovše, 2019, diplomsko delo Opis: Leta 2017 smo na poskusnem polju UKC Pohorski dvor, Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede v Hočah začeli s sušenjem črne detelje (Trifolium pratense L.) in travniške bilnice (Festuca pratensis Huds.). Naš cilj je bil ugotoviti, ali obstajajo razlike med dinamiko sušenja trav in metuljnic ter kako na dinamiko vplivata temperatura in vlažnost zraka. Sušenje smo izvedli v dveh terminih (17. 5. 2017–19. 5. 2017 in 29. 5. 2017–2. 6. 2017). Rezultati primerjave vsebnosti suhe snovi med rastlinama po obračanjih so le delno pokazali statistično značilne razlike v dinamiki sušenja trav in metuljnic, medtem ko lahko trdimo, da se z znižanjem temperature zraka in hkratnim povečanjem zračne vlažnosti hitrost sušenja upočasni. Ključne besede: črna detelja, travniška bilnica, dinamika sušenja, temperatura, relativna vlažnost zraka Objavljeno v DKUM: 11.06.2019; Ogledov: 1722; Prenosov: 101
Celotno besedilo (373,83 KB) |
4. |
5. Vpliv gnojevke na kalitev in začetno rast nekaterih travDamjana Flere, 2011, diplomsko delo Opis: Na Fakulteti za kmetijstvo in biosistemske vede smo leta 2010 izvajali lončni poskus v rastlinjaku in kalilni poskus v rastni komori, da bi ugotovili vpliv goveje gnojevke na kalitev in začetno rast trpežne ljuljke (Lolium perenne L), navadne pasje trave (Dactylis glomerata L), travniške bilnice (Festuca pratensis Huds.) in bele detelje (Trifolium repens L.) kot kontrole. Uporabili smo dve gnojevki (iz dveh različnih govedorejskih kmetij) v štirih različnih vsebnostih suhe snovi (10 %, 7 %, 3,5 % in 0 % (kontrola – voda)). Poskusa sta bila zasnovana kot trofaktorska (rastlinska vrsta, gnojevka, vsebnost suhe snovi v gnojevki) z različno vsebnostjo suhe snovi v lončnem poskusu oziroma v petih ponovitvah v kalilnem poskusu. Rastline, gnojevke in koncentracije gnojevk so statistično značilno vplivale na število in višino vzniklih rastlin v rastlinjaku in na ugotovljeno število, dolžino korenin in poganjkov opazovanih rastlin v rastni komori. Ugotovili smo, da se ob povečanju koncentracije suhe snovi v gnojevki zmanjšuje kalitev, vznik in rast rastlin. Rezultati kažejo, da v nerazredčeno gnojevko ni smiselno dodajati semena za obnovo ruše, ampak je potrebno predhodno redčenje gnojevke z vodo. Ključne besede: trpežne ljuljka, navadna pasja trava, travniška bilnica, bela detelja, gnojevka, rast, seme Objavljeno v DKUM: 11.10.2011; Ogledov: 2501; Prenosov: 345
Celotno besedilo (1,42 MB) |