Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Številne raziskave kažejo, da imajo posamezniki, ki so bili izpostavljeni vsaj eni travmi v otroštvu, večjo verjetnost za razvoj različnih težav v odrasli dobi, vključno s težavami v duševnem zdravju, zlorabo substanc, težavami v medosebnih odnosih in kriminalnim vedenjem. Namen diplomskega dela je bil predstaviti povezave med doživetimi travmami v otroštvu in kasnejšo deviantnostjo posameznikov, hkrati pa preučiti, ali značilnosti travme vplivajo na obliko kaznivih dejanj pri obsojencih, pri čemer smo si postavili dve raziskovalni vprašanji, in sicer »Ali travme v otroštvu vplivajo na kasnejše prestopništvo posameznikov?« ter »Ali značilnosti travme vplivajo na specifičnost kaznivih dejanj pri obsojencih?« Zaključno delo je temeljilo na analizi sekundarnih virov, ki so obsegali tujo in domačo znanstveno literaturo, s pomočjo katere smo naredili celovit prikaz rezultatov ugotovitev. Po pregledu literature smo to razdelili na tri področja, in sicer travme v povezavi s kriminalnim vedenjem in aretacijami, travme v povezavi z antisocialnimi značilnostmi ter travme v povezavi z duševnim zdravjem obsojencev. Ugotovili smo, da so posamezniki, ki so doživeli travmo v otroštvu, bolj nagnjeni k vključevanju v delinkventno vedenje v odrasli dobi kot tisti, ki niso bili izpostavljeni takšnim izkušnjam. To vključuje različne oblike kriminalnega vedenja, to vedenje pa je velikokrat povezano z istovrstno izkušnjo travme, ki jo je posameznik doživel v otroštvu. Poleg tega izpostavljenost travmatičnim izkušnjam v otroštvu pogosto vodi v razvoj antisocialnih vedenj, kot sta agresivnost in impulzivnost ter razvoj psiholoških motenj, kot sta posttravmatska stresna motnja ali motnje razpoloženja, kar lahko dodatno poveča tveganje za kriminalno vedenje. Obsojenci tako velikokrat zapadejo v krog ponavljajočih se dejanj, ki so jih bili sami deležni v otroštvu.
Ključne besede: obsojenci, travme v otroštvu, odklonskost, duševno zdravje, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 17.06.2024; Ogledov: 169; Prenosov: 43
Celotno besedilo (1,46 MB)

Opis: V diplomskem delu smo raziskovali vpliv travmatičnih dogodkov iz otroštva na razvoj prestopniškega vedenja. Travme v otroštvu imajo negativne učinke katerih posledice se kažejo v različnih oblikah. Glavna posledica je navadno razvoj prestopniškega vedenja. Namen diplomskega dela je ugotoviti kakšno vlogo imajo travmatični dogodki iz otroštva na razvoj prestopniškega vedenja in kako se le ti razlikujejo na spol. Uporabili smo deskriptivno metodo dela pri kateri smo naredili pregled literature. Uporabili smo slovensko in angleško literaturo, ki se nanaša na našo temo. Rezultati kažejo, da travmatični dogodki v otroštvu vplivajo na razvoj prestopniškega vedenja ter da se pri spolu pojavljajo razlike. Razlike so vidne predvsem v vrstah travme posledično pa se kažejo tudi v prestopniškem vedenju. Zlorabe v otroštvu puščajo na mladostnikih ogromen vpliv. Ugotovljene so bile razlike med moškimi in ženskami, ki se kažejo v različnem prestopniškem vedenju. Mladostniki, fizično ali spolno zlorabo kažejo v prestopniškem vedenju kot je zloraba psihoaktivnih substanc, uporaba agresije za reševanje problemov, pretepanje svoje družine ter spolno prestopništvo predvsem pri tistih, ki so bili kot otroci spolno zlorabljeni, mladostnice pa posledice travme kažejo kot občutek viktimizacije in zlorabe psihoaktivnih substanc.
Ključne besede: travme, zlorabe, otroštvo, prestopniško vedenje, mladostništvo, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 07.12.2023; Ogledov: 474; Prenosov: 73
Celotno besedilo (1,07 MB)

Opis: V diplomskem delu so predstavljena dejstva, potek in posledice največjega pomora ljudi v Evropi po 2. svetovni vojni, ki se je zgodil leta 1995 v Srebrenici. Podrobneje sem opisala psihološke posledice, ki so nastale med in po vojni ter s katerimi se preživeli še vedno soočajo. Med opisanimi so stres, tesnoba ali anksioznost, posttravmatska stresna motnja in depresija. Stres je stanje, ki smo mu dnevno izpostavljeni, vendar sem se sama bolj osredotočila na negativni stres, ki ga sprožijo občutki nemoči, žalosti, jeze, strahu, tesnobe. Pri ljudeh, ki so bolj nagnjeni k bolezenski tesnobi, se lahko razvije tudi anksiozna motnja. O njej govorimo, kadar se oseba neprijetnih ali nevarnih dogodkov tako boji, da jo to ovira in kadar stopnjo nevarnosti precenjuje. Med psihološke posledice vojne spada tudi posttravmatska stresna motnja, ki jo avtorji označujejo za hudo in dolgotrajno motnjo, ki nastane kot zakasnel odziv na zelo travmatičen dogodek in ji je lahko izpostavljen vsak, ne glede na spol in starost. Med hujše oblike psiholoških posledic spada depresija, za katero avtorji navajajo, da zbolijo ljudje, ki so živeli v izredno stresnem okolju. Verjetnost, da ljudje trpijo za katero psihološko motnjo, je zelo velika, glede na to, kakšnim grozotam, trpljenju in trpinčenju so jim bili izpostavljeni ljudje. Kljub temu da je pomor trajal le nekaj dni, so posledice doživljenjske.
Ključne besede: vojne travme, genocid, psihološke posledice, posttravmatska stresna motnja, Srebrenica, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 10.05.2019; Ogledov: 1901; Prenosov: 233
Celotno besedilo (1,15 MB)

Opis: Diplomsko delo raziskuje vpliv psihološke travme na teroristično rekrutacijo. Psihološko travmo opredeljujemo kot psihično poškodbo, ki nastane kot posledica izjemno močnega stresa. S pregledom literature preverjamo predpostavko, da takšen stresen dogodek ali stresno dogajanje v preteklosti posameznika vpliva na odločitev posameznika, da se pridruži terorističnemu gibanju. Pregled literature kaže, da je poskusov odkrivanja in dokazovanja tovrstnih vzrokov za teroristično rekrutacijo veliko, vendar pa povezave ni mogoče potrditi. Veliko posameznikov, ki se pridružijo terorističnemu gibanju namreč ne kaže značilnosti psihične travme, hkrati pa se večina posameznikov s psihično travmo ne odloča za sodelovanje v terorističnih aktivnosti. Tudi psihološko profiliranje ne daje odgovorov o skupnih psihičnih lastnostih teroristov, ki bi to skupino zločincev razlikovale od splošne populacije, čeprav je ista metoda uspešna pri identifikaciji drugih podobnih skupin kriminalcev, kot so na primer serijski morilci. Pregled literature tako nakazuje, da je uspeh rekrutacije teroristov odvisen od veliko bolj kompleksnega sestava dejavnikov, ki v veliki meri vključuje družbene dejavnike. Ti se nanašajo na odnos družbe do nekaterih marginaliziranih skupin in subkultur, na konflikte med različnimi kulturami in družbenimi skupinami, na vzgojo otrok in ponotranjanje družbenih norm in vrednot ter na psihosocialne faktorje vplivanja, manipulacije in indoktrinacije. Čeprav psihološki faktorji torej gotovo igrajo ključno vlogo pri odločitvi posameznika za priključitev terorističnemu gibanju, pregled literature kaže, da so ti faktorji v veliki meri pogojeni z dinamiko širše družbene realnosti in ne s konkretnimi travmatičnimi dogodki v preteklosti posameznika. Pri sprejemanju ugotovitev pa moramo izraziti tudi zadržek, da so rezultati študij večinoma pridobljeni na osnovi študij primerov in induktivnega sklepanja, saj je dostop do psihobiografij terorističnih rekrutirancev močno omejen in ne omogoča kvantitativnega statističnega preverjanja korelacije med psihološko travmo in odločitvijo posameznika za vstop v teroristično organizacijo.
Ključne besede: travme, psihološke travme, posledice, terorizem, teroristi, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 22.12.2016; Ogledov: 1480; Prenosov: 143
Celotno besedilo (571,46 KB)

Opis: Diplomsko delo govori o talcih oziroma o psihičnih posledicah talcev. Tema poskuša opisati vse tipe posledic, ki se dotaknejo oseb, ki so doživele izkušnjo kot talci, prav tako se dotakne tudi posledic, ki jih ta izkušnja pusti na njihovih bližnjih. Posledic je veliko ter segajo vse od zdravstvenih, emotivnih, kognitivnih, vedenjskih, pa tudi pozitivnih. Med drugim se bomo dotaknili tudi odnosa med talcem in ugrabiteljem ter stockholmskega in londonskega sindroma. Ker tako travmatičen dogodek nedvomno pusti dolgoročne posledice, ki med drugim vplivajo na človekove medosebne odnose ter posledično na kvaliteto življenja, je tu seveda ključnega pomena psihološka pomoč pri razreševanju posledic oziroma travm, katerim so ti ljudje podvrženi. Ta sega od krizne intervencije na kraju dogodka, pa vse do dolgoročne psihoterapevtske pomoči tako žrtvam kot njihovim bližnjim in je opisana v tretjem delu diplomske naloge. V zadnjem delu bomo predstavili spoznanja intervjuja s strokovnjakom s področja kriznih situacij, ki bo z nami delil svoje izkušnje ter ugotovitve na tem področju v Sloveniji, nasvete, kako ravnati v primeru zajetja ter usmeritve za izvajanje čimbolj učinkovite strokovne pomoči talcem v prihodnosti.
Ključne besede: talci, psihološke posledice, travme, posttravmatska stresna motnja, stockholmski sindrom, londonski sindrom, psihološka pomoč, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 08.01.2016; Ogledov: 2749; Prenosov: 162
Celotno besedilo (501,35 KB)