| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 15
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
Nacionalna travma in nacionalna varnost : primer Izraela
Hannah Starman, 2003, objavljeni znanstveni prispevek na konferenci (vabljeno predavanje)

Ključne besede: nacionalna varnost, travme, Izrael
Objavljeno v DKUM: 19.03.2024; Ogledov: 64; Prenosov: 1
.pdf Celotno besedilo (160,71 KB)

2.
Vpliv travmatičnih dogodkov iz otroštva na razvoj prestopniškega vedenja : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa Varstvoslovje
Eva Kajbič, 2023, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo raziskovali vpliv travmatičnih dogodkov iz otroštva na razvoj prestopniškega vedenja. Travme v otroštvu imajo negativne učinke katerih posledice se kažejo v različnih oblikah. Glavna posledica je navadno razvoj prestopniškega vedenja. Namen diplomskega dela je ugotoviti kakšno vlogo imajo travmatični dogodki iz otroštva na razvoj prestopniškega vedenja in kako se le ti razlikujejo na spol. Uporabili smo deskriptivno metodo dela pri kateri smo naredili pregled literature. Uporabili smo slovensko in angleško literaturo, ki se nanaša na našo temo. Rezultati kažejo, da travmatični dogodki v otroštvu vplivajo na razvoj prestopniškega vedenja ter da se pri spolu pojavljajo razlike. Razlike so vidne predvsem v vrstah travme posledično pa se kažejo tudi v prestopniškem vedenju. Zlorabe v otroštvu puščajo na mladostnikih ogromen vpliv. Ugotovljene so bile razlike med moškimi in ženskami, ki se kažejo v različnem prestopniškem vedenju. Mladostniki, fizično ali spolno zlorabo kažejo v prestopniškem vedenju kot je zloraba psihoaktivnih substanc, uporaba agresije za reševanje problemov, pretepanje svoje družine ter spolno prestopništvo predvsem pri tistih, ki so bili kot otroci spolno zlorabljeni, mladostnice pa posledice travme kažejo kot občutek viktimizacije in zlorabe psihoaktivnih substanc.
Ključne besede: travme, zlorabe, otroštvo, prestopniško vedenje, mladostništvo, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 07.12.2023; Ogledov: 280; Prenosov: 42
.pdf Celotno besedilo (1,07 MB)

3.
Soočanje policistov s smrtjo in smrtno nevarnostjo : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko delo
Luka Hrovat, 2023, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu sem se osredotočil na stike policistov s smrtjo in smrtno nevarnostjo, kakšne posledice lahko ti stiki pustijo na posameznikih, na koga se prizadeti policisti lahko obrnejo v stiskah ter kakšni načini in metode so uporabljeni za lajšanje teh posledic. Policisti se v svoji karieri srečujejo s številnimi travmatičnimi dogodki, ki vključujejo neposredno ali posredno izpostavljenost smrti. Policijska kultura in širša javnost od njih pričakujeta čustveno odpornost in neomajnost, vendar se negativni občutki in travme, ki jih doživljajo, kopičijo ter lahko vplivajo na njihovo delovanje in splošno počutje. Ko so policisti osebno vpleteni v travmatične dogodke, je možnost za skrite in potlačene težave vedno prisotna. Neobdelane travme lahko privedejo do posttravmatske stresne motnje, samomorilnih misli ali zlorabe drog in alkohola. Kljub temu je v policijskih vrstah prisotna stigmatizacija duševnega zdravja, kar policiste posledično odvrača od iskanja psihološke pomoči. Za preprečevanje in obvladovanje teh težav je ključna pravočasna in individualno prilagojena pomoč. Ta se začne s primarno preventivo, ki se odraža na način izobraževanja pred dogodkom, da so ljudje bolje pripravljeni na krizno situacijo. Sekundarna preventiva (pogosto prepletena s primarno) je usmerjena v preprečevanje razvoja prilagoditvenih težav pri ljudeh, ki so bili izpostavljeni travmatskim dogodkom. Kot približek h kurativi se šteje terciarna preventiva, ki zajema psihoterapijo prizadetega policista. Pomoč nudijo psihologi, zaposleni v policiji ali ministrstvu za notranje zadeve, podporo policisti lahko iščejo tudi pri policijskih zaupnikih, ki imajo veliko operativnih izkušenj, dober ugled in spoštovanje pri drugih policistih
Ključne besede: policisti, smrt, soočenje s smrtjo, smrtna nevarnost, travme, pomoč, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 29.09.2023; Ogledov: 265; Prenosov: 46
.pdf Celotno besedilo (682,77 KB)

4.
Psihološke posledice preživete vojne travme v Srebrenici : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko delo
Monika Vrhovšek Golubić, 2019, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu so predstavljena dejstva, potek in posledice največjega pomora ljudi v Evropi po 2. svetovni vojni, ki se je zgodil leta 1995 v Srebrenici. Podrobneje sem opisala psihološke posledice, ki so nastale med in po vojni ter s katerimi se preživeli še vedno soočajo. Med opisanimi so stres, tesnoba ali anksioznost, posttravmatska stresna motnja in depresija. Stres je stanje, ki smo mu dnevno izpostavljeni, vendar sem se sama bolj osredotočila na negativni stres, ki ga sprožijo občutki nemoči, žalosti, jeze, strahu, tesnobe. Pri ljudeh, ki so bolj nagnjeni k bolezenski tesnobi, se lahko razvije tudi anksiozna motnja. O njej govorimo, kadar se oseba neprijetnih ali nevarnih dogodkov tako boji, da jo to ovira in kadar stopnjo nevarnosti precenjuje. Med psihološke posledice vojne spada tudi posttravmatska stresna motnja, ki jo avtorji označujejo za hudo in dolgotrajno motnjo, ki nastane kot zakasnel odziv na zelo travmatičen dogodek in ji je lahko izpostavljen vsak, ne glede na spol in starost. Med hujše oblike psiholoških posledic spada depresija, za katero avtorji navajajo, da zbolijo ljudje, ki so živeli v izredno stresnem okolju. Verjetnost, da ljudje trpijo za katero psihološko motnjo, je zelo velika, glede na to, kakšnim grozotam, trpljenju in trpinčenju so jim bili izpostavljeni ljudje. Kljub temu da je pomor trajal le nekaj dni, so posledice doživljenjske.
Ključne besede: vojne travme, genocid, psihološke posledice, posttravmatska stresna motnja, Srebrenica, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 10.05.2019; Ogledov: 1691; Prenosov: 213
.pdf Celotno besedilo (1,15 MB)

5.
Glasbena terapija in travma : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Informacijska varnost
Dominika Bricelj, 2018, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi je pojasnjeno, kaj sploh je psihična travma, saj je zapleteno psihološko stanje. Predstavljene so oblike travme, kratka zgodovina razumevanja travme, razlike v pogledu javnosti na travmo nekoč in danes ter situacije, ki lahko travmo povzročijo. Travme ne razvije vsak posameznik, ki je izpostavljen travmatskemu dogodku, pač pa je zato potrebna mešanica dejavnikov, ki do tega pripeljejo. Diplomska naloga se osredotoča predvsem na specifične skupine s posttravmatsko stresno motnjo: žrtve spolnih zlorab, vojaki in veterani ter pacienti na oddelkih za forenzično psihiatrijo. Predstavljen je tudi nevrološki pogled na razvoj travme. Pojasnjeno je, zakaj je dandanes manjša stigma vezana na travmo – predvsem boljše poznavanje vzrokov zanjo in več možnosti za njeno zdravljenje. Ker je travma kar precej razširjena, je predstavljena oblika terapije, ki je vedno bolj priljubljena pri njenem zdravljenju in je primerna tudi za ljudi z oteženo komunikacijo. Uporaba glasbene terapije je sicer zelo široka, vendar je v diplomski nalogi opisan predvsem vpliv in učinkovitost glasbene terapije pri ljudeh s posttravmatsko stresno motnjo. Podan je nevrološki vidik v glasbeno terapijo, predstavljeni so glavni cilji glasbene terapije in učinki na fiziološke procese v telesu, kot so bitje srca, frekvenca dihanja in galvanski odziv kože. Predstavljene so različne populacije, ki pogosto uporabljajo glasbeno terapijo kot sredstvo pri premagovanju travme. Izpostavljeni so predvsem veterani, žrtve spolnih zlorab in pacienti na oddelkih za forenzično psihiatrijo. Omenjena pa je tudi skupinska glasbena terapija pri ljudeh s posttravmatsko stresno motnjo. V diplomski nalogi smo ugotovili, da je glasbena terapija učinkovito sredstvo pri premagovanju travme, žal pa v Sloveniji ni glasbenih terapevtov, ki bi se ukvarjali še posebej z zdravljenjem ljudi s travmo.
Ključne besede: travme, posttravmatske stresne motnje, spolne zlorabe, veterani, terapije, glasbena terapija, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 25.05.2018; Ogledov: 1675; Prenosov: 262
.pdf Celotno besedilo (848,20 KB)

6.
Vloga psihološke travme pri teroristični rekrutaciji : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija Varnost in policijsko delo
Kim Stegel, 2016, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo raziskuje vpliv psihološke travme na teroristično rekrutacijo. Psihološko travmo opredeljujemo kot psihično poškodbo, ki nastane kot posledica izjemno močnega stresa. S pregledom literature preverjamo predpostavko, da takšen stresen dogodek ali stresno dogajanje v preteklosti posameznika vpliva na odločitev posameznika, da se pridruži terorističnemu gibanju. Pregled literature kaže, da je poskusov odkrivanja in dokazovanja tovrstnih vzrokov za teroristično rekrutacijo veliko, vendar pa povezave ni mogoče potrditi. Veliko posameznikov, ki se pridružijo terorističnemu gibanju namreč ne kaže značilnosti psihične travme, hkrati pa se večina posameznikov s psihično travmo ne odloča za sodelovanje v terorističnih aktivnosti. Tudi psihološko profiliranje ne daje odgovorov o skupnih psihičnih lastnostih teroristov, ki bi to skupino zločincev razlikovale od splošne populacije, čeprav je ista metoda uspešna pri identifikaciji drugih podobnih skupin kriminalcev, kot so na primer serijski morilci. Pregled literature tako nakazuje, da je uspeh rekrutacije teroristov odvisen od veliko bolj kompleksnega sestava dejavnikov, ki v veliki meri vključuje družbene dejavnike. Ti se nanašajo na odnos družbe do nekaterih marginaliziranih skupin in subkultur, na konflikte med različnimi kulturami in družbenimi skupinami, na vzgojo otrok in ponotranjanje družbenih norm in vrednot ter na psihosocialne faktorje vplivanja, manipulacije in indoktrinacije. Čeprav psihološki faktorji torej gotovo igrajo ključno vlogo pri odločitvi posameznika za priključitev terorističnemu gibanju, pregled literature kaže, da so ti faktorji v veliki meri pogojeni z dinamiko širše družbene realnosti in ne s konkretnimi travmatičnimi dogodki v preteklosti posameznika. Pri sprejemanju ugotovitev pa moramo izraziti tudi zadržek, da so rezultati študij večinoma pridobljeni na osnovi študij primerov in induktivnega sklepanja, saj je dostop do psihobiografij terorističnih rekrutirancev močno omejen in ne omogoča kvantitativnega statističnega preverjanja korelacije med psihološko travmo in odločitvijo posameznika za vstop v teroristično organizacijo.
Ključne besede: travme, psihološke travme, posledice, terorizem, teroristi, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 22.12.2016; Ogledov: 1279; Prenosov: 130
.pdf Celotno besedilo (571,46 KB)

7.
Posttravmatski stres po osamosvojitveni vojni na Hrvaškem štiriindvajset let kasneje : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija Varnost in policijsko delo
Mateja Bujdo, 2016, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu nas je zanimalo, ali 24 let po vojni na Hrvaškem ljudje še vedno trpijo za travmo ali so že pozabili na to, kar se jim je pred toliko leti dogajalo. Posttravmatska stresna motnja ali PTSM je posledica nekega tragičnega dogodka ali dogodkov, ki jih oseba preživi. Ta šok se takrat zareže v človekov spomin in tam ostane za vedno. Travmatizirane osebe se večinoma umaknejo vase in se same borijo s tem, kar jih preganja, zato jim je potrebno stati ob strani, saj je prav družba okoli njih tista, ki lahko olajša njihovo borbo. Vojna na Hrvaškem je trajala 5 let. Kakor vsaka vojna je tudi ta terjala ogromno žrtev. Najbolj grozno je to, ker se je v trenutku iz sožitnega življenja več narodnosti prelevilo v največje sovraštvo. Ker so bili civilisti agresorju primarni cilj napadov, je posledica tega veliko število beguncev in izgnanih, pa tudi ranjenih in mrtvih. Veliko jih je prišlo v roke agresorja, ki jih je mučil in z njimi nečloveško ravnal. S štirinajstimi osebami, ki so to vojno doživele, smo se pogovarjali in z njimi opravili intervju, in sicer z namenom, da bi izvedeli, kako živijo danes. Prvi del intervjuja sta sestavljala dva sklopa vprašanj; prvi je vezan na doživljanje travme in odnos z ljudmi, drugi pa na spoprijemanje s travmo. Vse to je bilo potrebno, ker smo želeli izvedeti, če so posledice travme po toliko letih kaj manjše. Zanimalo nas je tudi, ali se travmatizirane osebe izogibajo spominjanju travmatskih dogodkov in ali jim to uspeva, ali so se po toliko letih naučili prepoznati, kdaj jih bo prevzela tesnoba in nenazadnje, ali danes po toliko letih funkcionirajo v družbi zaupajo ljudem v svoji okolici in kako okolica vpliva na njih. Ugotovili smo, da so simptomi še vedno zelo prisotni in močni in da je tem ljudem zelo hudo, še posebej zato, ker si mi kot družba njihove bolečine ne znamo niti predstavljati.
Ključne besede: vojna, osamosvojitvena vojna, posledice, žrtve, travme, posttravmatski stres, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 23.08.2016; Ogledov: 1337; Prenosov: 141
.pdf Celotno besedilo (589,49 KB)

8.
Talci : psihične posledice
Primož Mozetič, 2015, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo govori o talcih oziroma o psihičnih posledicah talcev. Tema poskuša opisati vse tipe posledic, ki se dotaknejo oseb, ki so doživele izkušnjo kot talci, prav tako se dotakne tudi posledic, ki jih ta izkušnja pusti na njihovih bližnjih. Posledic je veliko ter segajo vse od zdravstvenih, emotivnih, kognitivnih, vedenjskih, pa tudi pozitivnih. Med drugim se bomo dotaknili tudi odnosa med talcem in ugrabiteljem ter stockholmskega in londonskega sindroma. Ker tako travmatičen dogodek nedvomno pusti dolgoročne posledice, ki med drugim vplivajo na človekove medosebne odnose ter posledično na kvaliteto življenja, je tu seveda ključnega pomena psihološka pomoč pri razreševanju posledic oziroma travm, katerim so ti ljudje podvrženi. Ta sega od krizne intervencije na kraju dogodka, pa vse do dolgoročne psihoterapevtske pomoči tako žrtvam kot njihovim bližnjim in je opisana v tretjem delu diplomske naloge. V zadnjem delu bomo predstavili spoznanja intervjuja s strokovnjakom s področja kriznih situacij, ki bo z nami delil svoje izkušnje ter ugotovitve na tem področju v Sloveniji, nasvete, kako ravnati v primeru zajetja ter usmeritve za izvajanje čimbolj učinkovite strokovne pomoči talcem v prihodnosti.
Ključne besede: talci, psihološke posledice, travme, posttravmatska stresna motnja, stockholmski sindrom, londonski sindrom, psihološka pomoč, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 08.01.2016; Ogledov: 2475; Prenosov: 153
.pdf Celotno besedilo (501,35 KB)

9.
Vpliv ceste kot delovnega okolja na zdravje zaposlenih
Adil Huselja, Helena Pleslić, 2012, objavljeni znanstveni prispevek na konferenci

Ključne besede: delovno okolje, cesta, promet, vzdrževalci cest, policisti, policija, DARS, prometne nesreče, tveganje, stres, travme
Objavljeno v DKUM: 10.07.2015; Ogledov: 1568; Prenosov: 73
URL Povezava na celotno besedilo

10.
Iskanje izvedeno v 9.81 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici