| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 3 / 3
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Dejavniki sekundarne travmatizacije šolskih svetovalnih delavcev : magistrsko delo
Sinja Kovač Šarčevič, 2022, magistrsko delo

Opis: Zaposleni v šolski svetovalni službi se pri svojem delu vsakodnevno srečujejo s travmatiziranimi učenci/dijaki, nudijo jim podporo in različne intervencije, posledično pa spadajo med najbolj ogrožene skupine za razvoj sekundarnega travmatskega stresa. Gre za še dokaj neraziskan pojav pri omenjeni poklicni skupini, katerega simptomi so skoraj popolnoma skladni s simptomi posttravmatske stresne motnje, le da so ti povezani z izkušnjo neke druge, primarno travmatizirane osebe. Namen magistrskega dela je bil raziskati razširjenost sekundarne travmatizacije šolskih svetovalnih delavcev v Sloveniji in identificirati dejavnike, ki jo napovedujejo. Za poglobljen vpogled v obravnavano problematiko smo uporabili kombinacijo kvantitativnega in kvalitativnega raziskovanja. S slednjim smo poleg omenjenega raziskali tudi, kako šolski svetovalni delavci doživljajo delo z učenci/dijaki, ki so bili izpostavljeni travmi, in kako obravnavane dejavnike doživljajo v praksi. Nazadnje smo preučili še, ali se poročanja šolskih svetovalnih delavcev v intervjujih ujemajo z zbranimi kvantitativnimi podatki. Ugotovili smo, da pojav pri nas ni razširjen v tolikšni meri, kot statistično pomembne dejavnike, ki napovedujejo stopnjo sekundarnega travmatskega stresa pri zaposlenih, pa smo prepoznali stik s posamezniki, ki so bili izpostavljeni travmi, supervizijo, usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja, skrb zase in samoučinkovitost.
Ključne besede: šolski svetovalni delavci, sekundarni travmatski stres, dejavniki
Objavljeno v DKUM: 21.04.2022; Ogledov: 1098; Prenosov: 132
.pdf Celotno besedilo (1,53 MB)

2.
Travmatski stres pri prostovoljnih gasilcih Gasilske zveze Maribor : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko delo
Timi Berghaus, 2021, diplomsko delo

Opis: Zaključno delo govori o travmatskem stresu pri prostovoljnih gasilcih Gasilske zveze Maribor. V delu lahko preberemo, kaj je travmatski stres, njegove dejavnike in kakšni so simptomi, reakcije ter posledice travmatskega stresa. Dotaknili smo se tudi teme travmatskega stresa v gasilstvu, kjer smo predstavili slovenske in mednarodne raziskave na področju stresa in gasilskega dela. Predstavljeni so obrambni mehanizmi in odpornost na stres ter načini, kako se spoprijemati in obvladovati stres. V zaključnem delu je poudarjeno poglavje psihološka pomoč prostovoljnim gasilcem, kjer predstavljamo, kako je organizirana pomoč na večih ravneh, kako poteka aktiviranje enote psihološke pomoči in kako deluje enota psihološke pomoči. Za raziskavo, katere smo se lotili, je pomembna tudi statistika intervencij. Naredili smo statistiko števila in vrst intervencij od leta 2009 do leta 2019. V zaključku dela smo predstavili empirično raziskavo med prostovoljnimi gasilci gasilske zveze Maribor in odgovorili na več raziskovalnih vprašanj. Ugotovili smo, da težko govorimo, da prav vsak prostovoljni gasilec v svojem operativnem obdobju doživi travmatski dogodek, hi-kvadrat test pa je pokazal, da statistično značilne povezanosti med številom intervencij in pogostosti srečanja z dogodki, ki vključujejo travmatski stres ni. Lahko pa trdimo, da je gasilsko delo za gasilce v določenih primerih zelo stresno oziroma travmatsko. S t-testom smo ugotovili, da je za gasilce v povprečju zelo stresno delo z osebo s posebej hudimi telesnimi poškodbami, delo s poškodovano/preminulo šibkejšo osebo, poškodba gasilca na intervenciji, delo s poškodovanim/ preminulim otrokom, delo s poškodovanim/preminulim mladostnikom, delo s poškodovano/preminulo nosečnico, smrt gasilca na intervenciji, poškodba ali smrt znanca/prijatelja/družinskega člana na kraju intervencije. Spraševali smo se, ali gasilci poiščejo strokovno psihološko pomoč po travmatskem dogodku na intervenciji in smo ugotovili, da od vseh izprašanih nihče ni poiskal strokovne psihološke pomoči. Zaskrbljujoč je podatek, da kar polovica izprašanih trdi, da prostovoljni gasilci nimajo organizirane strokovne psihološke pomoči. Zadnje raziskovalno vprašanje, ki smo si ga postavili, pa je bilo, ali imajo prostovoljni gasilci organizirano psihološko pomoč. Ugotovili smo, da imajo zelo dobro organizirano psihološko pomoč s strani države, za katero žal prostovoljni gasilci v veliki meri sploh ne vedo. Zaradi nezainteresiranosti pri sodelovanju v raziskavi žal vzorčenje ni verjetnostno in rezultatov naše raziskave ne moremo brez zadržkov posploševati na populacijo.
Ključne besede: diplomske naloge, travmatski stres, prostovoljni gasilci, psihološka pomoč
Objavljeno v DKUM: 07.05.2021; Ogledov: 1152; Prenosov: 129
.pdf Celotno besedilo (1,49 MB)

3.
Iskanje izvedeno v 0.1 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici